Št. 5, maj 2017

  • Spoštovanje

    maj '17

    Tudi za letos Sloveniji napovedujejo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, ki pa je večina ljudi v glavnem ne čuti. Še vedno je precej visoka stopnja brezposelnosti, zato mladi odhajajo, države severno od nas še posebej novačijo izobražene in usposobljene za delo v zdravstvu in negi in jim ponujajo lepo plačilo. Po drugi strani pa pri nas teh delavcev vse bolj primanjkuje. Povečuje se potreba po pomoči na domu, vendar ljudi, ki bi to delali, ni, težava pa je tudi, da so za težko in zahtevno delo slabo plačani.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Letni dodatek spet vsem upravičencem V marčni številki Vzajemnosti smo že omenili razmišljanja ministrice za finance, s katerimi je konec februarja na seji seznanila člane sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), da obstajajo realne možnosti za izplačilo letnega dodatka v letu 2017 vsem, v sistemskem zakonu določenim upravičencem. Sedaj veljavna zakonska ureditev namreč omogoča izplačilo tega prejemka le uživalcem pokojnin in določenih denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so v mesecu izplačila enaka ali nižja od 750 evrov. Kot vse kaže bo tedanja napoved ministrice tudi uresničena.

Višje zajamčene starostne in invalidske pokojnine V začetku aprila je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je Vlada Republike Slovenije posredovala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku konec preteklega leta in njegov sprejem z dopolnili, podanimi na seji, soglasno podprl. O tem predlogu zakona smo obširno pisali v februarski številki glasila. Predlagana zakonska dopolnila pomembno spreminjajo pogoje za izplačilo višjega zneska zajamčene starostne in invalidske pokojnine za v zakonu določeno dopolnjeno pokojninsko dobo od zneska, ki ga sicer zagotavlja njuna odmera za tolikšno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, po ocenah omogočajo vključitev večjega števila upravičencev, vplivajo pa tudi na drugačen rok začetka veljavnosti tega zakona.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Druženje maj

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec 

ZDUS Na okrogli mizi v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije »Starejši za starejše in vse nas«, ki je bila na sejmu Medical, so udeleženci predstavili prostovoljsko delo starejših. Govorili so predvsem o programu Starejši za višjo kakovost življenja doma (Starejši za starejše - SzS ), ki poteka že trinajsto leto. V lanskem letu je 2.914 prostovoljcev opravilo 106.685 obiskov in 66.328 pomoči v okviru DU in drugih organizacij.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Najbolj ogroženi so samski Na zadnji seji sveta Zpiz so člani največ časa namenili obravnavi gmotnega položaja uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnova za razpravo sta bili raziskava – Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji, ki ga je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja in gradivo strokovne službe Zpiz o usklajevanju pokojnin. Temeljna ugotovitev raziskave, ki zajema obdobje od 2006 – 2014, je, da so v celotnem obdobju upokojenci v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z ostalo slovensko populacijo. V slabšem položaju pa so upokojenci, ki živijo v samskih upokojenskih gospodinjstvih.

O poslovanju nepremičninskega sklada

Živahno trgovanje botrovalo krajevnemu imenu »Ker ne poznamo izvora krajevnega imena in tudi ne letnice njegove prve pisne omembe kot Tersische, si lahko pomagamo le z ustnim izročilom, ki njegov nastanek povezuje z dejstvom, da se je na tem območju od nekdaj veliko trgovalo,« je 77-letni upokojeni inž. org. dela Janez Valant začel opisovati Tržišče. To gručasto središčno naselje leži na pobočju vzhodno nad Tržiškim potokom, preden ta vstopi v zoženi del Mirnske doline, ob cesti Trebnje – Sevnica, od katere se tu odcepi cesta proti Malkovcu in Slančjemu Vrhu.

Tradicionalne vrednote in mednarodni dosežki družine Črtalič K Bojanu Črtaliču sem prišla zaradi robotov, pa sem izvedela, da so ti le del strojev, ki jih uporablja podjetje FerroČrtalič. Na področju zahtevne tehnološke obdelave raznih vrst površin sodijo med največje mednarodne reference; to potrjuje tudi dejstvo, da jim je zaupana obdelava podvozij za najnovejši model Boeinga, ki je do sedaj tudi največje letalo te družbe! Seveda pa so že pred tem z velikimi posli sodelovali z njimi – med drugim tudi z visoko-inovativnimi postrojenji za servisiranje letal. Sicer pa so prisotni tako rekoč v vseh vejah industrije – od bele tehnike do nuklearne; od avtomobilske, železniške in pomorske do najzahtevnejše - letalske, pa seznam še ni popoln. In prisotni so v celi Evropi, v Ameriki, na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki in vse do Kitajske, kamor izvoz še povečujejo. In ko sva se z Bojanom Črtaličem pogovarjala o poslu, sva se hkrati pogovarjala tudi o družini: »Vsi smo vpeti v podjetje. Sam sem že kot otrok pomagal očetu, tako kot tudi moji otroci. Sed

Fotografija – življenjska sopotnica  67-letni Ljubljančan Leopold Brzin, nekoč grafik in komercialist v Mladinski knjigi ter običajen družinski fotograf, je danes pravi 'fotofrik​', ki objavlja svoje fotografije na švedskem spletnem portalu YouPic.

O otroštvu, ki ga ni bilo Se spomnite Bevkove Nežke, ki je komaj petletna šla za pestrno, ko je še sama močno potrebovala pestovanje in mamino bližino? Strokovnjaki pravijo, da nekoč otroštva na kmetih sploh ni bilo in je kot pojem nastal med meščanstvom. Danes se pa to prvo človekovo obdobje vedno bolj podaljšuje.

Glasbo ima v genih »Skoraj vse življenje sem posvetil umetniškemu in pedagoškemu delu in še zdaj ne vem, kaj mi je ljubše. Oboje mi je bilo in mi je še v veliko veselje,« pravi akademski glasbenik Peter Škrjanec iz Kranja.

Pojejo in igrajo s srcem Skupina ljudskih pevcev izhaja iz Šentvida pri Grobelnem, zato si je nadela ime Šentviških 5. Druži jih velika ljubezen do ohranjanja ljudskega izročila in od jeseni leta 2011, ko so se prvič zbrali, nastopajo v isti sestavi.

Prastara splavarska tradicija Radeče so bile od davnine pomembno pristaniško in splavarsko središče. Prastaro tradicijo splavarjenja po reki Savi obiskovalcem redno predstavljajo od meseca maja do konca oktobra.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Hruška nasiti vsakogar Vejica cvetoče hruške, jablane ali češnje je v starosvetni slovenski domačiji cvetela že na božični mizi. Na dan sv. Barbare (4. decembra) je hišna mati utrgala vejico in jo dala v vazo, da je v topli izbi vzbrstela. S cvetovi je sporočala družini, da bo kmalu prišla zelena pomlad!

Obisk velikega črnega psa Nič ni narobe, če smo občasno zelo žalostni ali vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če ne moremo iz takega razpoloženja. Angleški politik Winston Churchill je pred desetletji prvi primerjal depresijo kot obisk velikega črnega psa. Tako kot pravega psa je potrebno bolezen sprejeti in razumet.

Raztezanje tudi med delom V delovni vnemi ljudje vse prevečkrat pozabljajo na vmesne počitke. Ti so lahko tudi prava rekreacija in regeneracija obenem, če so izvedeni premišljeno. Ste med tistimi, ki delo opravljate nizko pri tleh? Izbrane vaje so ravno prave za vas. Po njih se boste bolje počutili in imeli še več elana.

Protin ni le bolezen kraljev Za protin je značilno, da se kristali sečne kisline odlagajo v sklep in okolico ter povzročijo vnetje in hude bolečine. Najpogosteje je na udaru nožni palec. Revmatolog Boris Lestan ugotavlja, da je bolečina ob akutnem napadu, ki nastane praktično čez noč, tako nevzdržna, da bolniki praviloma hitro obiščejo zdravnika. Zdravljenje pa vsaj na začetku pomeni predvsem spremembe v prehrani.

Babi speče najboljšo lazanjo in skuha najslastnejše raviole! Z iznajdbo testenin se nam je odprl svet brezmejnih gastronomskih možnosti. To niso le rezanci v goveji župci in makaronflajš za enostaven obrok, ampak tudi številne polnjene testenine in večji kosi testa za rezance, ki jih zlagamo enega na drugega skoraj v nebotičnik, med posamezna nadstropja pa vstavimo omako.

Sedenje je novo kajenje Da človek živi in preživi potrebuje: zrak, vodo, hrano in gibanje. Prve tri navedene avtomatsko dobimo z dihanjem, pitjem in hranjenjem. Praviloma na te nikoli ne pozabimo. Na zadnjo pozabimo velikokrat in jo prepuščamo slučaju. Gibanje je postalo sodobnemu človeku nekakšno breme, ki se mu z lahkoto odreče ali pa ga prepušča slučaju.

Da bi šlo vse kot po maslu Maslo, ki ga imenujemo tudi gi ali ghee, je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popolni vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu pa je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Duško Badovinac Zupanjični v začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani, oziroma o zdravju in ekologiji.

Kaj potrebuje dementna oseba?  Demenca in problemi starostnikov sta vse bolj aktualni temi današnjega vsakdana, človeštvo se stara, še posebej Evropejci, saj je rojstev še vedno vse manj. Že vrsto let je na tem področju dejavna Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci, ki ga vodi Štefanija Zlobec, a vznikajo nova društva, ki se angažirano lotevajo sodobnih problemov. Med njimi je tudi mladi Zavod Opuščeni program, ki v zadnjem času, med drugim, pripravlja pogovore o življenju starejših ljudi v naši družbi.

Zelena – barva pomladi in zdravja  Barve rastlin so veliko bolj pomembne, kot si mislimo in so v neposredni zvezi s funkcijo, ki jo imajo te rastline v prehrani človeka. Zelena je zagotovo najbolj pomladna barva in spodbuja tople medsebojne odnose, razvija sposobnost zdravljenja, odpravlja slaba psihična stanja in nestalnost psihičnega razpoloženja, dobro vpliva na srce, znižuje visok tlak, obnavlja telo po izčrpanosti in spodbuja rast.

ZDRAVJE KRATKE

Brez papirnatih napotnic Ob elektronskih receptih, ki smo se jih že lepo navadili, smo pred tedni dobili še elektronske napotnice in možnost elektronskega naročanja na zdravstvene storitve na sekundarni in terciarni ravni. Kot boste prebrali, to ni nobena težava niti za tiste, ki nimajo računalnika ali ga slabo obvladajo.

Čas za kratke rokave  Višje temperature za mnoge pomenijo manj razmišljanja o tem, kaj obleči. Vendar pa bo odslej potrebno paziti na vedno močnejše sonce in se z oblačili zaščititi pred njegovimi nezaželenimi vplivi. Pozabiti pa ne smemo tudi na estetski vidik oblačil. Kratki rokavi so raznolikih dolžin in tudi zelo različnih krojev z raznimi poudarki. Le ti lahko čudovito pokrijejo manj estetske predele ali pa dodajo še nepotreben poudarek.

Za udobje in higieno Pogosto so najbolj preproste rešitve najbolj učinkovite – a kaj, ko se jih domislijo le redki. Kot denimo brata Jeremić, ki že dvajset let delata na področju strojnih inštalacij in s svojimi inovacijami vedno znova iščeta praktične rešitve, da bi ustregla strankam in prehitela konkurenco.

Zaznavanje prostora ostri umske sposobnosti Se želite naučiti, kako si lažje zapomnite informacije, na kakšen način jih prikličete in kako lahko shranite več informacij, kot ste jih do danes? Skozi več let prakse sem razvila program, ki zaobjema telesne in umske vaje za izboljšanje spomina, ki so kot preventiva proti demenci in zagotovo izboljšajo kakovost vsakodnevnega življenja - Možganski fitnes.

Pomoč pri vsakdanji negi Pogosto se zgodi, da starejši družinski član nepričakovano obleži bodisi zaradi posledic kapi, po zlomu kolka ali se mu močno poslabša kronična bolezen. Svojci se tako rekoč čez noč znajdejo v stiski, kdo ga bo negoval. Kljub naklonjenosti do bolnika in naše pripravljenosti pomagati, je vsakdanja nega zelo zahtevna. Fizični napor zlasti pri negi nepomičnega bolnika ni zanemarljiv. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali obenem pa ne bi prizadeli njegovega dostojanstva.

Razkuževanje odganja okužbe Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v Evropi vsak dvajseti hospitalizirani bolnik v bolnišnici okuži ali povedano drugače - med stotimi pacienti v slovenskih bolnišnicah jih ima vsaj šest okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico. Okužbe, denimo z MRSA, kar za petkrat podražijo zdravljenje, postajajo vse bolj odporne na antibiotike, najhuje pa je, da zaradi tega umre veliko ljudi, ki jih osnovna bolezen ne ogroža.

Narava za znižanje holesterola Kdo ve, koliko debat je bilo v zadnjih letih že na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je, kot še marsikje, verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.

Izumljam, torej sem Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znani rek znamenitega filozofa Reneja Descartesa. Je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti in prek tisoč nepatentiranih. Marca je dopolnil 98 let, a še vedno dela, je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Kultura

(Ne)zakonitost nagradnih iger  Domišljija nekaterih spornih podjetnikov pri pridobivanju strank, oziroma pri nakupih blaga ali storitev, je neskončna. Trikov, kako privabiti nove stranke, kar mrgoli, številni prefrigani podjetniki pa se zavedajo, da možnost, da bodo zbudili zanimanje stranke narašča premo sorazmerno z možnostjo nenadejanega zaslužka te stranke. Seveda tudi stranke niso povsem nedolžne, saj je med njimi precej naivnežev, ki se jim ob obljubah visokih zneskov zamegli razum. A to je že druga tema.

Golavabuka, kjer ohranjajo tradicijo Pod obronki Velike in Male Kope me je presenetilo ime raztresenega naselja – Golavabuka. Do njega se je bilo potrebno podati preko Slovenj Gradca in potem po cesti, ki vodi do turističnega središča Kope. Ko se začne izgubljati v prvem gozdu me na slabo opaznem razpotju ličen kažipot usmeri po manj prometni cesti v Golavabuko. Kmalu se pojavijo prvi travniki in sem ter tja kakšna hiša na razglednih gričih.

Vodenke, breskvice in nedotike Tokrat postavljamo na vrtnarsko modno brv rod lepotic, ki že s svojim imenom kaže na skupno lastnost, da se njihovih dozorelih plodov ni dobro dotikati, če nočemo tvegati eksplozivne reakcije. Njihovo rodovno ime nakazuje na nestrpnost plodov, ki komaj čakajo, da z lahkim pokom razmečejo semena kar meter in dalje po okolici. Tako si narava pomaga ohranjati življenje. Zato je ime nedotika več kot posrečeno, ko pa hočemo za svojo rabo nabirati semena, moramo biti dovolj spretni, da semena ulovimo v svojo dlan.

Hodil je po vasi in brundal »Dober harmonikar mora biti nasmejan in dobre volje, igrati pa je potrebno čim bolj z dušo. Četudi je marsikaj lahko odigrano tehnično brezhibno, zna biti trud, če ni pravega občutka pri igranju, zaman. Občutek za igranje je izjemno pomemben!«

Oživelo mesto ob Misisipiju New Orleans je dobil ime po francoskem mestu Orleans in stoji na močvirnem jugu ZDA. Na severu je slano jezero Pontchartrain, na jugu pa ovinki slikovite in slovite reke Mississippi, ki se kasneje izliva v valove Mehiškega zaliva. O reki in o mestu je bilo napisanih že nešteto pesmi in knjig pa tudi posnetih filmov, najbolj znana pa je pesem o hiši vzhajajočega sonca.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Pomlad na balkonu ali terasi Kako bi prenovili ali osvežili balkon, da bi v toplejših mesecih resnično postal mala oaza sredi mestnega vrveža? Potrebujemo dobro voljo, nekaj iznajdljivosti in spretnosti.

Meni nobenih mlajev!

Dober nasvet je vreden zlata

Goli otok, Grgur in Baška na Krku

Kako zmanjšati škodo zaradi pozebe? Žal se tudi letošnji konec aprila ni izneveril, pač pa je ustvaril pogoje za pozebo in škoda je tu: češnje se osipajo, kakiji so pozebli in listje odpada, enako je z drugim drevjem in okrasnimi rastlinami. Tudi zelenjavni vrtovi, njive, sadovnjaki in vinogradi je niso obnesli nič bolje. Kako lahko vrtičkar, kmet ali sadjar omili škodo na svoji gredici, na njivi in v sadovnjaku?

Od jezera do jezera Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Največja izmed njih smo se na sončno aprilsko soboto odpravili raziskovati bralci Vzajemnosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še mnogo drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli zato, da smo tudi izvedeli veliko zanimivega.

Mini vrt v posodah Zakaj ne biuporabnih rastlin (zelišča, dišavnice) posadili v korita in posode? V zelenjavnem vrtu pa v maju poskrbimo za paradižnik in ostale toploljubne rastline.

Učenje poživlja, miselna lenoba ubija Življenje po upokojitvi je lahko tudi čas, ko prisluhnemo sebi. Tudi v jeseni življenja nas učenje dela miselno dejavne, pozitivne, družabne, koristne in zadovoljne. O vseživljenjskem učenju smo se pogovarjali s prof. dr. Ano Kranjc, predsednico in soustanoviteljico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO).

Po vadbi sledi še prijetno druženje

Prenos vrednot iz roda v rod V mladosti in srednjih letih je človeku pomembno, da pride do imetja, znanja in drugega, kar potrebuje ali mu je vredno. Po 50. letu starosti pa so ljudje tem bolj srečni, čim več svojega znanja, izkušenj in drugih svojih vrednost lahko posredujejo drugim. Tako ugotavlja raziskava o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let.

Položaj psihoterapije je neurejen Ob svetovnem dnevu zdravja so strokovnjaki opozorili, da se duševne stiske poglabljajo tudi zato, ker ljudje nimajo dostopa do učinkovite in pravočasne pomoči. V zahodni družbi je na tisoč prebivalcev potreben en psihoterapevt. Pri nas bi jih torej potrebovali okoli 2000, v resnici jih imamo usposobljenih okoli 200, a niti ti se s psihoterapevtsko prakso vsi ne ukvarjajo za polni delovni čas. Psihoterapija je (razen znotraj storitev javnega zdravstva ) rezervirana za tiste, ki si jo lahko privoščijo, pa čeprav je cena urne postavke usposobljenega psihoterapevta v večini primerov nerazumno nizka.

Videoigre so postale šport Letos mineva desetletje, odkar so se v ZDA pojavile prva delavnice za starejše, večinoma osamljene ženske, na katerih so mladi fantje poučevali programerske veščine, seveda so se morale prej naučiti kak programski jezik. Programiranje je postalo glavna zabava starejših in to sploh ne samo v silicijevi dolini.

Brcanje v temo

OD VSEPOVSOD

Še malo, pa se vidimo v Neumu Dragi bralci in prijatelji, le še dobretri tedne nas loči od našega že 13. srečanja, ki bo tokrat potekalo v Neumu v Hercegovini. Še je čas, da se nam pridružiteod četrtka, 1. junija, do nedelje, 4. junija 2017. Z malo sreče greste lahko zastonj na letovanje.Med vsemi prijavljenimi udeleženci bo žreb 15. maja 2017 izbral nekoga, ki mu bo Turistična agencija Kompas povrnila stroške letovanja.

Ko nas žeja po znanju Učenje nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se udejstvujemo. Včasih je v ospredju potreba po pridobitvi nove spretnosti ali kvalifikacij, ki so iskane na trgu dela. Drugič naa žeja po znanju, védenju, razumevanju, sposobnosti presoje in tolerance, modrosti…, po tistem, kar nas plemeniti. Kakor koli že – za učenje je vedno pravi čas in prostor, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer že 22. pripravljajo Teden vseživljenjskega učenja ali TVU.

 

Komentiraj članek

Komentiranje je na voljo naročnikom. Za komentiranje članka se prosim prijavite tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.

© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media