-
Današnje vaje so samo za dobro trenirane, zdrave in močne. Predvsem za tiste, ki se že pripravljate na zimske športne dejavnosti. Dobro preberite opise vaj in se jih, da se izognete pretirani mišični utrujenosti in poškodbam, tudi držite.
Pred vadbo se temeljito ogrejte. Prve vaje po hoji, teku ali blagem kolesarjenju naj bodo kar tiste iz prejšnje številke. Zelo dobrodošle pa bodo tudi druge, s katerimi boste razgibali hrbtenico in kolke ter vse druge sklepe v vseh mogočih smereh. Šele takrat ko boste v telesu čutili toploto in morebiti rahlo znojenje brez povečanega srčnega utripa in globljega dihanja, začnite vaditi. Priporočilo: več je manj – ne pretiravajte.
Zaprtje lahko načne naše zdravje
Neredne prebave in zaprtja je več med starejšimi ljudmi; prizadeta je že vsaka tretja ženska in vsak četrti moški. Če blata ne odvajamo redno, se na črevesnih stenah nalagajo strupene obloge starega blata, ki steno prebavil oslabijo, da postane prepustna in sprošča v kri škodljive snovi.
Obloge preprečujejo črevesju opravljati njegovo nalogo črpanja nekaterih hranilnih snovi in onemogočajo normalno delovanje črevesne peristaltike ter zastrupljajo telo. Toksini v črevesju so glavni povzročitelji številnih bolezni današnjega časa. Utrujenost, glavobole, težave s sklepi, problematično kožo, razdražljivost, črevesne pline, slab zadah in alergije lahko povežemo z neurejeno prebavo.
Ostarele celice naselijo tudi sklepe
Osteoartroza je najpogostejša revmatična bolezen, ki prizadene predvsem starejše, saj je del procesa staranja. Njena »dobra« stran je, da v nasprotju z nekaterimi drugimi revmatičnimi boleznimi prihaja do sprememb v sklepu postopoma.
Hrustanec, ki sicer v sklepu deluje kot blažilnik udarcev in skrbi za dobro gibljivost, sčasoma razpoka, postane manj gladek, se postopno obrabi in na koncu razpade. Kosti se začnejo drgniti druga ob drugo. Zaradi kostnih izrastkov, ki potem nastanejo, lahko sklep tudi zatrdi. Prvi znaki osteoartroze se kažejo z bolečino (še posebno če deli hrustanca plavajo znotraj sklepa) in manjšo gibljivostjo sklepa, ki lahko včasih oteče. To nam lahko kar precej oteži življenje.
S spomini do boljšega spomina, petič
Ali živimo enako, kot smo pred 10, 20, 40 leti? Se je spremenila moda? Se je spremenil naš odnos do okolja, do prijateljev, smo se spremenili tudi sami? Prav gotovo. Zato v Knjigo spominov zapišimo vse tisto, kar našemu vsakdanu daje vrednost. In da bo popis popoln, napišimo tudi, česa ne maramo.
- poglavje: MOJ VIDEZ
Nekateri moški imajo radi kratko pristrižene brke, drugi dolgo urejeno brado, tretji gladko kožo in vsakodnevno britje. Zapišite, kakšni ste si najbolj všeč. Tudi na vodice po britju ne pozabite, saj so okusi zelo različni.
-
Mileno Miklavčič so že od nekdaj privlačile »prepovedane« stvari, posebno tiste, o katerih so v času njene mladosti le šepetali. Želela je o njih vedeti več. Veliko pozneje je na svojih novinarskih pohodih srečala Veharjevo mamo. Ta ji je sem in tja žarečih in smejočih oči namignila, kako so fantje in dekleta iskali priložnosti, da so bili na skrivaj malo več skupaj. Njene besede so bile polne nedorečenosti in skrivnostnih pomenov, ki jim je Milena želela priti do dna. Zamikalo jo je, da bi o tistih prepovedanih stvareh izvedela kaj več. Začela je zbirati zgodbe in pričevanja ljudi.
-
Vloga sline je mnogo večja in mnogo kompleksnejša, kot si mislimo. Dokazali so, da je v njej 54 snovi, potrebnih za naše telo (taisti trdijo, da je teh še veliko več). To so prebavni sokovi, encimi, hormoni, vitamina B2 in K ter vse, kar telo potrebuje, da se celi in stabilizira.
»Slina ima veliko nalog – poleg vloge v prebavi tudi hladi telo, vlaži organe, krepi imunski sistem, organe in sklepe, nevtralizira kisline in še bi lahko naštevali. Če imamo sline dovolj in je v dobrem stanju, bo v telesu tudi več krvi in drugih koristnih snovi. In obratno – suha usta oz. pomanjkanje sline pomeni, da nam primanjkuje življenjske energije in da je naš hormonski sistem v neravnotežju,« pojasnjuje mojster daometafizike Dušan Donko. Čista, tekoča in dišeča slina ima tudi močan učinek proti staranju, zato jo na vzhodu imenujejo zlati eliksir.
-
Juha iz sladkega krompirja in bučk
Za 4 osebe potrebujemo:
večji oranžen sladki krompir
2 bučki ali eno večjo, ki ji odstranimo semenje
žlico kisle smetane
bogato vejico bazilike
1,5 l jušne osnove ali vode
Priprava: Sladki krompir olupimo, bučkam odstranimo konce, nato pa oboje narežemo na kose. Stresemo v lonec, prilijemo malo jušne osnove ali vode. Ko zavre, nad šibkim ognjem pokrito kuhamo 10 minut. Medtem grobo narežemo baziliko. Zelenjavo začinimo z baziliko, soljo, prilijemo preostalo tekočino in znova zavremo. Na koncu dodamo še kislo smetano in juho zmešamo s paličnim mešalnikom. Po juhi ponudimo ocvrto cvetačo, puranji zrezek v gobovi omaki in paradižnikovo solato.
Preproste linije za polno postavo
Obleči se skladno in pravilno, da postavo navidezno podaljšamo in zožimo, ni težko, če obvladamo prikrivanje napak z oblačili in dodatki. Od spredaj in od strani je taka vrsta postave polna in zaobljena. Večina ima zelo kratko razdaljo od pasu do prsi, ta del pa predstavlja tudi težišče telesa.
Pri manjši in polni postavi je po večini prsna linija zlita s pasno. Z dodatki odvrnete pozornost od kritičnega predela. Lahko ste videti sodobne, čeprav boste izbirale vedno enak osnovni kroj oblačila. Ključ do modnega videza bodo nove barve, teksture in dodatki k tem oblačilom.
-
Ali ste že kdaj pomislili, kako uporaben športni pripomoček je lahko navadno poleno? Učinkovito nadomesti tudi masažne valjčke za roke in noge. In še eno čudovito odliko ima ta športno-masažni pripomoček: nič ne stane.
Za vadbo uporabite dve manjši poleni ali le eno daljše. Moje priporočilo je, da uporabite dve, da vam bosta pomagali uriti občutke otipa in ravnotežje ter koordinacijo gibanja. Za tiste z občutljivejšimi stopali in dlanmi droben nasvet: da bo masaža prijetnejša, ovijte poleno z brisačo in povaljajte s stopali ali dlanmi po polenu, kolikor vam prija.
Obrabe hrbtenice ne moremo ustaviti
Hrbtenico začne načenjati obraba že po puberteti. Najbolj trpijo blažilniki med vretenci – medvretenčne ploščice. Nič čudnega torej, da že v tridesetih in štiridesetih letih marsikoga pošteno »uščipne« v križu. Proces obrabe nato nezadržno napreduje. Ne moremo ga ustaviti, pravi prof. dr. Rok Vengust, dr. med., z Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Hrbtenici lahko pomagamo le z dobro mišično oporo in gibanjem.
Strokovnjak ne okleva z odgovorom na vprašanje, ali hrbtenici bolj škoduje gibanje ali sedenje. »Vsekakor sedenje. Pri sedenju so obremenitve v hrbtenici, še posebej če sedimo nepravilno (brez naslona za ledveno hrbtenico), tolikšne, kot če bi dvigovali petkilogramsko utež. Sedenje precej obremeni hrbtenico, da ne govorim o statičnih obremenitvah mišic.« Njegov recept proti težavam s križem je torej gibanje.