Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC
Že pred časom je bil sprejet zakon o pacientovih pravicah, ki je uvedel tudi zastopnika pacientovih pravic, vendar bralki njen zdravnik še ni omenil, da se lahko za pomoč obrne tudi nanj. Rada bi vedela, katere pravice ima v primeru bolezni in hospitalizacije.
Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejet že skoraj pred desetletjem in je med drugim uvedel tudi pravico do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic, za katero je pristojen zastopnik pacientovih pravic. Do njegove pomoči ste torej upravičeni po zakonu, pomoč pa mora biti brezplačna.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAJAMČENA INVALIDSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da njen mož uživa invalidsko pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi on upravičen do zajamčene pokojnine v višini 500 evrov, glede na to, da je imel ob invalidski upokojitvi leta 2014 manj kot 40 let pokojninske dobe. Zanima jo tudi, kako bi ji odmerili vdovsko pokojnino, če bi mož umrl pred njo, saj sama nima pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeta konec maja letošnjega leta, z veljavnostjo od 1. oktobra 2017, določa, da je ne glede na določbe veljavnega zakona, ki urejajo odmero starostne ali invalidske pokojnine, zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500...
-
Iz mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga na svoji spletni strani za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.
Na vprašanja iz delovnega razmerja odgovarja Dušan Bavec
NADURNO DELO
Bralkina hči dela v računovodstvu manjšega podjetja, kjer poleg računovodskih del opravlja tudi nekatere delovnopravne naloge. Po večletni krizi imajo zdaj zelo veliko naročil, tako se že pojavljajo potrebe po nadurnem delu. Na kaj morajo biti pozorni, da bodo postopali v okviru zakona?
Delo čez polni delovni čas oziroma t. i. nadurno delo na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, je mogoče odrediti le v primerih: izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, zato priporočam tudi vpogled v zavezujočo panožno kolektivno pogodbo.
Ponovno pozvali k ustanovitvi demografskega sklada
Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017–2021, ki opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.
V razpravi so člani sveta ugotovili, da je razvojni program dobra osnova za prihodnje petletno obdobje. Spodbudno je, da imajo usmeritve konkretne merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče nadzirati uresničevanje zastavljenih ciljev. Dokument prikazuje tudi slabosti in prednosti zavoda, hkrati pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki lahko ogrozijo načrtovane cilje. Vizija zavoda ostaja enaka kot v preteklosti, to je zadovoljna stranka, javnost in zaposleni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SPOMENIŠKO ZAŠČITENA STAVBA
Bralka je podedovala že zelo dotrajano stavbo, ki pa je razglašena za spomenik. Na stavbi bi bilo treba popraviti praktično vse, od oken in vrat, do strehe, dimnika in fasade. Bralka jo že dalj časa poizkuša prodati, vendar pri tem nima uspeha. Zanima jo, ali lahko kako doseže, da stavba ne bi bila več pod spomeniškim varstvom.
Nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti; je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij; ali nepremičnina, ki predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, je lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali občino razglašena za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik ni odvisna od stanja objekta, pač pa predvsem od njegovega pomena.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PANIČNA MOTNJA
Dolgoletni naročnik je prišel na svetovanje zaradi težav, ki se v zadnjem času stopnjujejo. Začelo se je z občasno tesnobnostjo, za katero ni našel razloga, zato jo je poskušal spregledati. Vendar se je občasen pojav spremenil v panični napad približno enkrat na teden. Obvladoval ga je z zeliščnimi tabletami za pomirjanje, zdaj pa je tako hudo, da ima napad skoraj vsak dan. Njegovo življenje se je spremenilo v en sam velik strah, in sploh ne more več normalno živeti.
Zdus se zavzema za prevetritev pravic
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ponovno predstavila stališča in predloge glede napovedane zdravstvene reforme, medse pa je povabila tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc z ekipo. Predsednik Janez Sušnik je dejal, da je veljavna ureditev zdravstvenega varstva zastarela in potrebna sprememb, zato je njihova delovna skupina pripravila predloge, s katerimi ne želijo rušiti zdravstvene reforme, bi pa radi, da jim prisluhnejo in dobre tudi vključijo.
Martin Toth, ki je pred petindvajsetimi leti postavil sedanji sistem zdravstvenega varstva, je kot vodja delovne skupine poudaril, da se pri Zdusu zavzemajo za ohranitev in izboljšanje ter tudi za dolgoročno in finančno vzdržnost javnega sistema socialne in zdravstvene varnosti in za razvoj javne zdravstvene mreže, v kateri bodo pomembno mesto imeli tudi programi za krepitev zdravja. Predlagajo, da so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni vse osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ali opravljajo pridobitno dejavnost, in njihovi družinski člani. Zato se zavzemajo za odpravo vseh pogojev za vključitev v osnovno zavarovanje, za ljudi brez dohodka, prejemnike socialne pomoči in brezposelne pa naj prispevke poravna država ali občina. Podpirajo tudi spremembe na področju zasebnih zavarovanj za nekatere storitve, ki ne bi bile vključene v obvezno zavarovanje.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk
DOPLAČILA ZA ZDRAVILA
Bralko zanima, zakaj je dolžna doplačevati za nekatera zdravila, čeprav ima veljavno tako obvezno kot tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Do tovrstnih doplačil prihaja zaradi uvedbe sistema najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil (NPV). Pravna podlaga za uvedbo tega sistema pa je pravilnik o razvrščanju zdravil na listo, ki natančneje določa tudi postopke oblikovanja terapevtskih skupin zdravil. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je že leta 2003 uvedel sistem najvišjih priznanih vrednosti za medsebojno zamenljiva zdravila, v katerem je določil, do katere zgornje meje (najvišje priznane vrednosti) bo še kril stroške določenega zdravila z enako učinkovino. Ta vrednost pa je postavljena na ceno najcenejšega zdravila v skupini.
Na pokojninska vprašanja ogovarja Milena Paulini
DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka M. K. z Iga navaja, da se je zaposlila 3. julija 1979 in je vseskozi zaposlena. Od leta 2015 je pri njej podana tudi invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, zato jo zanima, ali zanjo veljajo ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 18. junija 2021 bo stara 60 let, vendar se ji starost lahko tudi zniža zaradi skrbi za tri otroke.
Zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo 60 let starosti ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Do leta 2018 velja za zavarovanke prehodno obdobje s postopnim zviševanjem starosti in pokojninske dobe brez dokupa po 4 mesece na leto, npr. letos zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 59 let in 4 mesece ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe brez dokupa 39 let in 8 mesecev. Zakon omogoča določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki pridejo v poštev, ko ima zavarovanka izpolnjen pogoj pokojninske dobe brez dokupa pred izpolnitvijo pogoja starosti, saj morata biti za pridobitev pravice do starostne pokojnine sočasno izpolnjena oba pogoja.