Zastoj v limfnem odtoku

Dobro počutje | apr. '19

Silva Uršič

Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.

Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem. 

Če je naš krvni sistem namenjen predvsem prehranjevanju našega telesa, je glavna naloga limfnega sistema odstranjevanje odpadnih snovi in odvečne tekočine iz njega. Poleg tega je limfni sistem pomemben pri imunskih procesih. Če je prizadet, je zato slabša tudi naša odpornost, je razložila Silva Uršič, ki je tudi mednarodna inštruktorica manualne limfne drenaže po dr. Voddru pri Vodder Akademie International.

 Med limfatične organe spadajo priželjc, vranica, bezgavke in limfne žile. Limfa se po telesu pretaka s pomočjo krčenja limfnih žil. Limfne žile in žilice najdemo povsod po telesu. Na poseben način se medcelična tekočina in različne odvečne snovi v njej, kot so odmrle celice, poškodovane celice, bakterije, virusi, velike maščobne molekule, beljakovinske molekule, vsrkajo v začetne limfne sinuse in skoznje v večje limfne žile, ki jih prenašajo naprej. Da limfna tekočina ne zastaja v tkivu, na tej poti ne sme biti nobenih zapor.

Ko pride do zastoja

Če ta mehanizem ne deluje, pride do zastoja tekočine v tkivu in otekline, ki se imenuje limfedem. »Limfedema ni težko prepoznati. Kaže se kot oteklina, ki na določenem mestu vztraja dalj časa oziroma se veča. Včasih bolniki povejo, da še preden pride do vidne otekline, čutijo, da nekaj ni v redu, da je tkivo bolj težko, polno, da jih nekaj tišči in podobno,« pove sogovornica. Najpogosteje so prizadete roke in noge, včasih pa tudi del trupa, obraz ali vrat. Pri tem gre za kronično stanje, ki ga ne moremo več odpraviti, vendar lahko ob dobrem vzdrževanju limfedema z njim kljub vsemu normalno živimo.

Seveda pa ni vsaka oteklina limfedem, ampak lahko edem nastane tudi zaradi drugih bolezni (bolezni ledvic, jeter, popuščanja srca) ali pa je spremljajoči znak nekega drugega obolenja (Klippel-Trenaunayev sindrom, Turnerjev sindrom).

Primarni limfedem lahko nastane zaradi nekaterih prirojenih pomanjkljivosti – če je limfnih žil premalo ali pa jih je preveč in so prešibke oziroma ne delujejo dobro (se zaklopke ne zapirajo ali so stene preveč prepustne). Do težav lahko pride kadar koli v življenju, nekoliko pogosteje ob hormonskih prelomnicah, kot so puberteta, nosečnost in menopavza.

Sekundarni limfedemi nastanejo po obsežnejših poškodbah limfnega sistema, kot so operacije, vnetja ali obsevanja. Kot je povedala Silva Uršič, so najpogostejši po operaciji raka, ko so odstranjene regionalne bezgavke. »To pomeni, da pride do blokade celega področja, za katero so te bezgavke odgovorne. Po odstranitvi pazdušnih bezgavk zaradi raka na dojki sta na primer najbolj izpostavljena roka in zgornji del trupa (tako spredaj kot zadaj).«

Pri vseh bolnikih se limfedem ne razvije, kar je odvisno od poškodbe, delno pa tudi od tega, koliko se je limfni sistem sposoben prilagoditi in si pomagati sam (z dodatnimi stranskimi žilami).

Potrebna je pozornost

Diagnozo pri primarnem limfedemu seveda postavi zdravnik, strokovnjak s tega področja. »Pri sekundarnem limfedemu je običajno situacija jasna, saj poznamo vzrok, zaradi katerega je nastal (na primer po odstranitvi bezgavk). V tem primeru vas lahko že osebni zdravnik napoti k fizioterapevtu, ki bo znal oceniti stanje in izvesti učinkovito terapijo.«

Po vseh tovrstnih posegih moramo biti torej še posebej pazljivi, je poudarila Silva Uršič. Nekatere bolnike na to opozorijo že v bolnišnicah, žal pa ne vseh. Dobro je, če dobijo navodila, kako naj ravnajo z delom telesa, ki je prizadet, in kako naj se varujejo: ko delajo na vrtu, naj si nataknejo rokavice, naj ne dovolijo injekcij v prizadeto okončino, ne kuhajo nad vročim štedilnikom s prizadeto roko, se izogibajo težkim bremenom, soncu, pikom žuželk in preozkim oblačilom.

Predvsem pa morajo biti na pojav otekline pozorni. »Morda se jim na začetku majhna oteklina ne zdi pomembna in čakajo predolgo, nato pa oteklina postaja vedno bolj čvrsta in se lahko povečuje. Včasih se edem pojavi šele po več letih ravno zaradi nepazljivosti ali majhne poškodbe, ureznine, morda pri delih na vrtu brez rokavic. Zaradi tega pride do okužbe, vnetja, ki lahko povzroči nastanek edema.« Limfedem lahko napreduje od mirujoče faze, ko še ni viden, do prve faze, ko je že viden, a še vedno mehak in se ga da povrniti v prvotno stanje. V drugi fazi pa se že začne razvijati fibroza, ko oteklina postaja vedno bolj čvrsta. »V tej fazi je zelo pomembna pravilna terapija, ki prepreči nadaljnje poslabšanje,« je še opozorila.

Vsaka limfna drenaža ni dobra

Zdravljenje je torej usmerjeno v zmanjšanje limfedema na najnižjo mogočo stopnjo in vzdrževanje tega stanja čim daljše obdobje. Po mednarodnih standardih je prav kombinirana dekongestivna terapija najučinkovitejša metoda zdravljenja. Gre za kombinacijo štirih postopkov: manualne limfne drenaže, zunanje kompresije (s povijanjem ali oblačili), terapevtskih vaj in nege kože. Vsi postopki morajo biti prilagojeni posameznemu bolniku in stanju limfedema. Sprva skušajo doseči čim večje zmanjšanje edema, zato je terapija vsakodnevna in traja približno 10 dni. Pozneje pa se trudijo čim dlje vzdrževati doseženo stanje s terapijo enkrat do dvakrat na teden ali mesec oziroma po potrebi.

»Limfna drenaža je manualna tehnika, s katero vplivamo na delovanje limfnega sistema, da le-ta kar najučinkovitejše deluje in odstranjuje iz tkiva odvečno tekočino in odpadne snovi ter tako preprečuje nalaganje teh snovi v medceličnem prostoru. Nežna tehnika s pomočjo specifičnih polkrožnih in črpalnih gibov spodbuja krčenje limfnih žil in s tem tok limfe,« pojasnjuje Silva Uršič.

Klasična masaža ob limfedemu ni priporočljiva, saj še poveča obtok v telesu in tako tudi dotok tekočine v tkiva, in ker je njen odtok moten, se stanje še poslabša. Prav tako ni priporočljiva običajna limfna drenaža, ki jo uporabljajo v kozmetičnih salonih in je namenjena zdravim ljudem.» Če ima oseba bezgavke, lahko dreniramo roko v bezgavke, če jih ni, pa je treba limfni tok povsem preusmeriti,« je pojasnila sogovornica le eno od razlik. Za obravnavo limfedema so tako usposobljeni le fizioterapevti s posebnim dodatnim usposabljanjem.

»Če terapija ni dobro ali v celoti izvedena ali jo izvajajo neusposobljeni izvajalci, lahko pride do poslabšanja stanja ali še dodatnih zapletov. Poslabšanje se včasih niti ne pokaže takoj, ampak se zaradi nepravilnega usmerjanja limfe prave blokade pojavijo šele čez nekaj let,« je opozorila.

Veliko lahko naredimo sami

Zelo pomemben del zdravljenja je zunanja kompresija. Ko skušamo edem zmanjšati, to pomeni kompresijsko povijanje, ki se prilagaja velikosti edema. V vzdrževalni fazi pa lahko uporabljamo tudi kompresijska oblačila, po meri narejene nogavice in rokavice.

Po njenih besedah gre za drugačno povijanje kot pri krčnih žilah. Z njim ustvarjajo tlačni lijak, kar pomeni, da mora biti okončina v bolj oddaljenih delih od telesa bolj stisnjena in potem ta pritisk navzgor popušča. Gibljivejši bolniki se lahko z navodili strokovnega osebja naučijo tudi samopovijanja. 

Poleg tega so pomembne še redna, a prilagojena telesna dejavnost, kot so plavanje, nordijska hoja, tek na smučeh ..., in specifične vaje za bolnike z limfedemom. »Bolnikom zelo pomaga voda, ki pa ne sme biti pretopla, saj njen tlak deluje podobno kot kompresija, globlje je močnejši, na površini pa pada,« je razložila.

»Zdrava, primerno negovana in nepoškodovana koža pomeni zaščito pred vdorom bakterij in s tem tudi pred nastankom ali poslabšanjem limfedema,« je opozorila sogovornica. Eden najtežjih zapletov pri limfedemu je prav hudo bakterijsko vnetje – šen (erysipel), ki limfedem dodatno poslabša.

Kot je še povedala, je pomembno, da ob vsakem poslabšanju limfedema takoj ukrepamo in se izogibamo stvarem, ki nam lahko škodujejo. To so toplota (pretopla voda, savne), dodatne poškodbe kože – ureznine, piki žuželk, opekline (potrebna je dobra zaščita pred soncem) in pretirane telesne obremenitve.

Več informacij

Slovensko strokovno združenje za limfedem (SSZL) je izdalo zloženko, v kateri je nekaj osnovnih informacij in kjer so navedeni tudi vsi preventivni ukrepi, ki naj jih bolniki z limfedemom upoštevajo. Dobite jo pri fizioterapevtih – limfterapevtih. Veliko informacij je objavljenih tudi na spletni strani www.limfedem.si, kjer je tudi seznam limfterapevtov (vendar ne vseh).

Združenje na brezplačnih delavnicah seznanja bolnike z delovanjem limfnega sistema in jih uči samopovijanja. Aprila bosta še dve delavnici: 10. aprila v Kočevju in 12. aprila v Sevnici. Za informacije in prijave pišite na: info@limfedem.si

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media