-
Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev. Čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica obolelih nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.
Astma je kronično vnetje dihal. Na njegov pojav vplivajo pršice in plesni, drugi alergeni, hladen zrak, okužbe dihal v otroštvu, vse več pa je govora tudi o vplivu onesnaženja. Pri tem ne smemo pozabiti »onesnaževalca,« proti kateremu se lahko najbolje obvarujemo sami – kajenje. Še posebno za nerojenega otroka je izpostavljenost cigaretnemu dimu eden izmed velikih dejavnikov tveganja, opozarja doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik. Bolniki z astmo najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč v vremensko bolj obremenjenih delih leta, spomladi in jeseni, zaradi poslabšanj, ki jih povzročijo okužbe ali alergije, smo izvedeli na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije ob svetovnem dnevu astme, ki je bil v maju. Astma ima pogosto povsem blag potek, vendar to ne izključuje možnosti poslabšanj bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Ker gre za kronično bolezen, diagnozo postavi pulmolog.
Kilogram borovnic za pet kilogramov jabolk
Jagode so za ljubezen, češnje za gibljive sklepe, borovnice preprečujejo degenerativne spremembe in varujejo pred nastankom demence, z uživanjem ribeza, zlasti črnega, pa skrbimo za zdrave žile. Razlogov, da si privoščimo čim več jagodičevja in češenj, je dovolj.
Jagode so birni plodovi ali nekakšna soplodja z veliko plodiči, kar vidimo kot zrnca na površini jagode. In grmičku ni ime jagoda, marveč jagodnjak (lat. Fragaria). Izvorna vrsta jagod je divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak.
Razteg mišic in gibljivost sklepov
Nadgrajujemo vadbo iz prejšnje številke. Razteg in gibljivost sta dva izjemno pomembna elementa vadbe, a ju marsikateri skrajšajo na minimum ali zaradi utrujenosti ob koncu vadbe celo izpustijo. Vaje za gibljivost so nujne tako ob začetku kot ob zaključku vadbe. Ob začetku vadbe jih izvajamo nežneje kot ob zaključku, ko je telo že ogreto. Današnje vaje so izjemno priporočljive za zagrete športnike.
Če boste med vadbo ugotovili, da je gibljivost vaša šibka točka, je vredno vajam posvetiti nekaj več časa. Če pa veste, da zmorete več in se boste še bolje počutili in tudi več zmogli, pa jih lahko naredite kdaj čez dan, na primer v premoru med delom. Velja priporočilo, da delate z največjim možnim občutkom za lastno telo in ne pretiravate.
-
V prehrani bolnika ali starostnika naj bo več sveže in predelane zelenjave ter zmerne količine sadja. Sadje in zelenjava predstavljata pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Zadnje vplivajo na presnovo in splošno zdravje. Najdemo jih še v polnozrnatih izdelkih in oreških.
Dnevni obrok hrane naj vsebuje polnovredne ogljikove hidrate, ki so v polnozrnatih žitih, žitni kaši in izdelkih iz teh žit, kot so polnozrnati kruh, ovseni kosmiči, ovsena, ječmenova, ržena, ajdova in prosena kaša, krompir, riž, polnozrnate (graham) testenine in stročnice.
-
To ni naslov popevke, pač pa priporočilo, da smo bolj pozorni na delovanje svojega srca in da vsako nepravilno delovanje jemljemo resno. Zadihanost ob hoji po stopnicah, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutek težke sape ponoči, pomanjkanje energije, utrujenost ter otekanje gležnjev namreč pripisujemo slabi telesni pripravljenosti ali staranju, ker se pogosteje pojavljajo po 60. letu starosti. Mnogo pogosteje pa so to znaki srčnega popuščanja, resne kronične bolezni, ki lahko usodno poškoduje srce.
-
Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.
Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.
-
Poletje in z njim čas počitnic, oddiha, prijetnega druženja, brezskrbnih trenutkov in novih popotniških izkušenj je tu. Pa ste poskrbeli, da vam vsega tega ne bodo pokvarile drobne nevšečnosti, kot so nadležne žuželke (piki komarjev in ugrizi klopov), opečena koža zaradi sonca, nepričakovane slabosti, vročina, alergije?
Čeprav gremo na oddih, je pomembna skrbna priprava. Z dobro založeno popotno lekarno se lahko izognemo morebitnim nevšečnostim na poti in pokvarjenemu dopustu. Sploh če se na pot odpravljamo z otroki, vnuki, mora biti skrb še toliko večja, kajti kaj hitro pride do vročine, driske, prehlada.
Za enakopravno obravnavo bolnikov
Po ocenah ima v Sloveniji demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi pa blizu deset milijonov, a že čez deset let se bo to število verjetno podvojilo. Zato spada demenca med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.
Da bi o bolezni izvedeli še več, predvsem pa da bi ozaveščali javnost in zmanjšali stigmo pred nevrološkimi boleznimi, je slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija konec maja organiziralo konferenco z naslovom V ritmu človeških možganov. Strokovnjaki in društva bolnikov so prvič skupaj predstavili pet vodilnih bolezni možganov: poleg demence še Parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo, Huntingtonovo bolezen in spinalno mišično atrofijo. Pri vseh je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje prvih znakov bolezni, od tega sta odvisna uspeh pri obvladovanju bolezni ter kakovost življenja.
Kako odpraviti trdovratne glivice
So vaši nohti rumeni, odebeljeni ali na vogalih celo odlomljeni? Se vam lušči koža in vas med prsti srbi? Se soočate z neprijetnim vonjem? Vse to so znaki, da imate glivice.
Prav vsak izmed nas komaj čaka, da odvrže nogavice in zaprte čevlje. A če vaše noge napadejo glivice, se nohti postopoma spremenijo v krhke, poroženele, rumenkaste, odebeljene nohte, v nekaterih primerih pa lahko noht celo odpade. Ne zakrije jih niti najboljši lak za nohte, niti stalno nošenje zaprte obutve. Čeprav glivice sprva niti ne bolijo niti ne srbijo, jih ne smemo prezreti! Če se ne lotimo dovolj hitro njihovega odpravljanja, bodo nohte počasi grizljale in jih uničevale. Glivice se po več mesecih ali letih razširijo na stopala, lahko tudi na nohte rok ali celo kamorkoli na koži.
-
NEGA
Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, vzbujajo občudovanje.
Siveti začnemo, ko lase, ki nam po naravni poti odpadejo, nadomestijo novi lasje, v katerih je manj pigmenta. To se lahko zgodi že po 20. letu, pri večini pa po 35. letu. Sivimo, ker z leti celice, ki proizvajajo melanin, pigment, ki obarva lase, postanejo manj aktivne, nato pa povsem prenehajo delovati. Posivimo najprej ob sencih in vrh čela, nato se sivina razprede po lasišču. Pa je zato res prišel čas, da si lase začnemo barvati? Marsikdo meni, da je ameriški igralec George Clooney s sivečimi lasmi še bolj zanimiv kot prej ali da je igralka Helen Mirren pri 73 letih z belimi lasmi vsaj tako lepa, kot je vedno bila. Res sta sijoče očarljiva, toda pri tem ne gre spregledati, da so njuni lasje lepi tudi zato, ker so zdravi in negovani.
