-
Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.
Pri starejših se pojavlja postopno poslabšanje fizioloških funkcij organizma, kar je mogoče izboljšati z redno in načrtovano telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. «Telesna dejavnost starejših ima dve glavni koristi. Prva je ohranjanje samostojnosti, ki je posledica preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih bolezni, druga pa sta odpravljanje bolečin in preprečevanje padcev, kjer so še posebej pomembne vadbe za moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža je odličen dodatek k naštetemu, spodbuja prekrvavitev, sprošča mišične napetosti, ohranja zdravje in imunski sistem, lajša obstoječe bolečine v mišicah ter omogoča hitrejšo regeneracijo po telesni dejavnosti,« pravi Ivana Kamnikar, trenerka gimnastike in nekdanja vrhunska telovadka, ki se posveča izobraževanju in usposabljanju na področju športa in rekreacije.
Kako olajšati slovo od življenja?
Hudo bolnim in umirajočim je najbolj žal, da so se preveč posvečali materialnemu in premalo odnosom, ugotavlja obsmrtna spremljevalka, bolnišnični duhovnik pa, kako zelo jih pomirjata dotik in tiha molitev; pomoč in oporo pogosto potrebujejo tudi svojci, včasih še bolj kot bolniki.
Socialna delavka Marijana Hribar z Jesenic je ob osebni izkušnji z neozdravljivo bolno mamo spoznala, da je v tem posebnem obdobju, ko se življenje neizogibno poslavlja, tako za umirajočega kot za njegove bližnje pomembna opora umirjenih, sočutnih, razumevajočih in iskrenih ljudi. Takrat se je odločila, da bo postala obsmrtna spremljevalka ali end od life (EOL) doula. Za zdaj je v Sloveniji edina s tem certifikatom, dobila ga je po opravljenem izobraževanju na daljavo v Avstraliji, vendar poudarja, da je pri nas kar nekaj prostovoljcev, zdravnikov in sester ter drugih, ki so prav tako v oporo umirajočim in svojcem.
Usta so vhodna vrata zdravega telesa
Skrb za ustno zdravje je zelo pomembna v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki v sklopu preventivne akcije za boljše ustno zdravje, ki jo običajno pripravijo marca. Poudarjajo zlasti osebno odgovornost vsakega posameznika za higieno, saj so usta vhodna vrata zdravega telesa.
Osnove ustne higiene so redno, pravilno in temeljito ščetkanje zob, menjavanje zobne ščetke na dva do tri mesece, uporaba zobne kreme s fluoridi in zobne nitke oziroma medzobnih ščetk ter redni pregledi pri zobozdravniku.
-
No, no, no, tega te pa nismo učili. Da te ni sram, da se takole obnašaš! To so sami divjaki. Osnovnih manir nimajo. Poglej to, kako vpije na očeta! Mojca, pa ti si punca. Ne moreš se jeziti kot kak nevzgojen fant … Nekdo, ki ne zmore zadržati svoje jeze, ki jo izrazi na nekultiviran način, je po mnenju opazovalcev slabič, nedorasel in nevzgojen. Pa je čustvo jeze res tako škodljivo, da si ga ne upamo pokazati?
Jeza predstavlja eno izmed osnovnih čustev, ki ga občutijo že malčki. Gre za stanje v telesu, ki ga doživimo, ko naletimo na oviro in je ne zmoremo premostiti. Čustvo jeze doživljamo tudi ob provokaciji, občutku doživljanja krivice in tudi v situacijah, ko se branimo, ohranjamo svoje meje, zavarujemo stvari, ki so nam pomembne. Takrat v telesu zaznamo zvišan srčni utrip, povišan krvni tlak, intenzivnejše dihanje, napete mišice, tudi stisnjene zobe …
Gobe – odlične za pripravo in predelavo
Gobe so odlično živilo za domačo predelavo, poleg tega so zastonj, če jih naberemo sami, kar pa ni mačji kašelj: vseh vrst gob naj bi bilo več kot 3000, med temi pa je užitnih samo 70. Veliko gob si je podobnih, zato samo bežno poznavanje in ugotavljanje s pomočjo fotografij v knjigi preprosto nista dovolj. Dobro je, če jih nekajkrat nabiramo z izkušenim gobarjem.
Kdor nabira gobe, mora upoštevati določena pravila. Gobar vedno uporablja le tiste pripomočke, ki ne poškodujejo rastišča ali podgobja, in gobe očisti že na rastišču. Z enega rastišča tudi ne pobere vseh gob, pač pa manjše in mlajše pusti rasti naprej. Tako se izogne zmoti, saj mlajše še nimajo povsem izoblikovanih prepoznavnih znakov, prav tako jim pusti, da z rastjo raztrosijo trose na tla za nove gobe. In vsak nabiralec lahko na dan nabere le dva kilograma gob.
Bomo starejši podprli desetletni program zdravega staranja?
Letos praznujemo 30. obletnico, odkar je OZN označil prvi oktober za mednarodni dan starejših. Koliko se je v tem času spremenil položaj starejših v svetu? Vsekakor odstotek starejših med prebivalstvom raste. Letos je število ljudi, starejših od 60 let, na svetu že preseglo število otrok, mlajših od pet let.
V naslednjih tridesetih letih se bo število starejših podvojilo, če ne bomo našli uspešnega ustavljanja epidemij, kot je sedanja. 80 odstotkov jih bo živelo v revnejših deželah. Generalni sekretar OZN je ob dnevu starejših poudaril, da sedanja epidemija ne ogroža le zdravja in življenja starejših, načenja tudi pravice in kakovost življenja starejših. A epidemija ni edina grožnja starejšim. Neoliberalni kapitalizem je povsod, tudi v razvitejših deželah, zmanjšal možnosti starejših za kakovostno starost. Še vedno le 20 odstotkov starejših na svetu dobiva pokojnino. Ob valovih migrantov, ki iščejo v tistem delu sveta, ki njihove dežele siromaši, boljše življenje, ostajajo stari brez potomcev, ki bi skrbeli zanje.
-
V ponudbi modelov plaščev in toplejših jaken ni veliko novosti. Večji poudarek je na udobju, toploti in praktičnosti. Pozorni pa bodite na dolžino plašča. Če nosite večinoma hlače, naj bo raje nekoliko krajši kot predolg.
Naravni odtenki. Klasična oblika ovratnika je modna vsako sezono. Plašč lahko nosite s pasom ali brez, odvisno od linije postave. Naravni odtenki volne ali barve kamelje dlake so vedno modni in jih lahko kombinirate s katerim koli drugim odtenkom. Če so vam všeč temnejši odtenki in motivi živalskih vzorcev, prav tako ne morete zgrešiti. Tak plašč bo manj občutljiv za vzdrževanje, ob slabem vremenu pa je tudi bolj praktičen.
-
Zdaj ste verjetno že ugotovili, da so članki zasnovani tako, da vadbo začetnikov in tudi zelo naprednih rekreativcev postopno nadgrajujemo. Drugačne življenjske in vadbene okoliščine narekujejo sprotna prilagajanja in spremembe. Tako je poskrbljeno za osebno napredovanje čisto vseh. Tretja vaja iz prejšnje številke je danes izhodiščna za prvo in je namenjena vsem.
Za ogrevanje bi bilo najbolje, da ponovite vaje iz prejšnjih dveh ali vsaj zadnje številke Vzajemnosti.
Roke, celo telo, danes še posebej noge bodo močnejše s pravilnim vstajanjem s stola (slike 1, 1a, 1b in 1c). Kot je prikazano na fotografijah, so stopala rahlo narazen in čvrsto v stiku s tlemi. Sedalo stola naj bo čim bolj kompaktno, trdno in ne previsoko.
-
V začetku novembra na vsakem koraku slišimo o martinovi gosi. Če bi sledili medijskim reklamam in prepričevanju trgovcev, bi nas moralo biti skoraj sram, če za martinovo ne kupimo gosi in si je ne spečeno skupaj z mlinci. A ta »trgovski praznik« je bil k nam uvožen. Martinovo namreč ni nikakršen državni ali cerkveni praznik, a vse bolj postaja ljudski praznik.
Izvor je najti v štoriji o sv. Martinu, ki se je zaradi skromnosti pred imenovanjem za škofa v četrtem stoletju skril med gosi, a so ga z glasnim gaganjem izdale. Tradicionalno so pred desetletji za počastitev spremembe mošta v vino pekli gos samo na ozkem območju Slovenije, kjer se je v davnih časih v naše ozemlje zajedalo Panonsko morje in tudi gojijo vinsko trto. Tako so martinovo gos poznali v nižinskih predelih Prekmurja in Prlekiji, južneje pa v spodnjem Posavju, v okolici Brežic, Krškega in Kostanjevice na Krki. Tudi tam vsi niso imeli gosi, le premožnejše kmetije, drugi so gojili race in kokoši. In v lonec so dali, kar so pač imeli.
-
O demenci se pogovorimo z otroki
V želji, da bi svojega otroka ali vnuka obvarovali pred negativnimi stvarmi, pred njim marsikdaj skrivamo bolezen. Vendar mu lahko tako naredimo več škode kot koristi. Otrok – ne glede na starost – čuti, da se v družini nekaj dogaja, opazi spremembe v vedenju. Zato se moramo z njim pravi čas pogovoriti, pravijo strokovnjaki in svetujejo, da naj bo pogovor iskren, preprost, povejmo samo bistvo bolezni, torej brez predvidevanj, in če je le mogoče, ne vpletajmo preveč skrbi in močnih čustev, da se ne prestraši. Še posebej takrat, ko v družino vstopi demenca, se v družini marsikaj spremeni, saj bolezen rutino vsakdanjika obrne na glavo. Prikupna knjiga Babica Marica razmišlja drugače daje dobre iztočnice za pogovor, s katerim bo otrok lažje razumel, »zakaj se babica obnaša drugače« in včasih ne prepozna ljudi okoli sebe. Tudi mala Ana ve, da se imata z babico zelo radi, tudi če je kdaj ne razume, a pozna načine, da jo spravi v dobro voljo.
