Nahranimo srce, da bo dolgo zdravo
Srce je vedno v pogonu, zato potrebuje veliko energije, hranilnih snovi in kisika, da lahko dela. Kot vse telo in organi je tudi srce sestavljeno iz celic. V vsaki telesni celici je okrog tisoč mitohondrijev, kjer nastaja energija. Znanstveniki so ugotovili, da se z napačno prehrano zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah, tudi v srcu. Posledica je srčno popuščanje.
Srce nenehno potrebuje približno 70 različnih snovi – od aminokislin, glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov do encimov in hormonov. Najbolj pa srcu škodijo opuščanje zajtrka, ocvrta živila, hidrogenirane transmaščobne kisline, pretirano soljenje, vidna maščoba v mesu, kajenje.
Kako ustaviti tiho epidemijo poroznih kosti?
Zlomi, grba in izrazito zmanjšanje telesne višine so še pred dobrimi tridesetimi leti veljali za povsem običajne sopotnike staranja. Osteoporoza takrat še ni bila opredeljena kot bolezen, ampak kot stanje starih žensk, pravi Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (ZDBOS). Z uvedbo naprav za merjenje kostne gostote pa se je pogled na bolezen poroznih, luknjičastih ter zato krhkih in lomljivih kosti korenito spremenil. K prepoznavnosti bolezni je veliko pripomogla tudi zveza, ki se trudi doseči, da bi bili vsi z dejavniki tveganja za osteoporozo upravičeni do brezplačnega merjenja mineralne kostne gostote.
-
Po preboleli koronavirusni bolezni in sploh po zdravljenju z dihalnim aparatom mnogi bolniki še čutijo posledice – od težkega dihanja (kratka sapa), težav pri pitju in požiranju do motenj spomina in pozornosti ter spreminjanja razpoloženja. S pomočjo rednih vaj težave izginejo po nekaj tednih ali mesecih, zato je zelo pomembno, da postanete spet telesno dejavni.
Če se počutite zelo utrujene in šibke, če se hitro zadihate, kar je normalno po težki bolezni, ali vam je pogosto slabo, se gibajte previdno in počasi. Verjetno imate manj energije kot pred boleznijo in se utrudite že pri najosnovnejših opravilih. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo naslednje:
-
Sir so poznali že pred 5000 leti, kolikor je verjeti zgodovinarjem. Naključno so ga našli v želodčkih mladih živali, ki so pred zakolom sesale mleko. Kadar so mleko shranili v mehove iz živalskih želodcev, se je mleko prav tako sesirilo, saj so vanj prehajali encimi tkiva priročne »vrečke«.
Želodčni encimi sesalcev namreč razgradijo beljakovine mleka, kar povzroči njegovo koagulacijo, ki je ključna za pridobivanje sira. Dobili so nekaj, kar je bilo okusno in v primerjavi z mlekom obstojnejše. Kasneje so mleku zavestno začeli dodajati izlužene encime želodcev telet, kar je v nekoliko prilagojeni obliki v uporabi še danes. Pripravku, s katerim naredimo sir, pravimo sirišče in ga dobimo v obliki tekočine ali prahu. Vedno pogosteje pa se uporablja encim, pridobljen z biotehnologijo.
-
Izbira oblačil, ki jih nosimo na prehodu med dvema letnima časoma, je včasih pravi izziv. Ne vemo, ali bi že oblekli plašč ali bo dovolj samo debelejša jopa, pulover, ogrinjalo.
Najboljša možnost je plastenje oblačil, ko več tanjših kosov oblečemo drug čez drugega in jih slačimo po potrebi. Izberemo oblačila, ki jih lahko lepo kombiniramo.
V jesenski kolekciji smo našli klasičen suknjič z dvorednim zapenjanjem, takega, ki smo ga nosile že pred leti. Morda ga še imate v omari. Pazite na barvno ujemanje suknjiča z dodatki.
Ohranimo gibljivost, spretnost in moč
Nadgrajujemo vadbo iz poletne številke. Naš namen je ohranjati in tudi izboljševati vse naše sposobnosti na raven, ki nam omogoča gibko, prijetno ter lahkotno delo in gibanje čez ves dan. Vse vaje so primerne in priporočljive za vse generacije, zadnji povezani vaji pa sta tudi tokrat namenjeni naprednejšim rekreativcem in športnikom.
Hoja in prijetne vaje kroženja z vsemi sklepi, lahko pa tudi vaje, ob katerih začutite, da vam poženejo kri po žilah, so ustrezno ogrevanje za vsakogar. Če vadite z nami in se vaj tudi naučite, pa vam predlagam, da za ogrevanje opravite celotno vadbo iz poletne številke in današnje vaje le dodate, vadbo pa zaključite z zadnjo vajo iz prejšnje številke.
Debelost lahko povzroči diabetes
Dejstvo je, da ima kar 65 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, eno ali več kroničnih bolezni. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen ali diabetes, ki ji po domače mnogi ljudje še vedno rečejo tudi cukrovka. V razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, je veliko ljudi predebelih, prebivalstvo pa se stara, zato je tudi sladkorne bolezni vse več.
»Starost je le eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za pojav sladkorne bolezni. Mednje prištevamo še dedno nagnjenost, nezdravo prehranjevanje, debelost ter telesno nedejavnost,« pravi Nika Šatej, dr. med., specialistka splošne medicine, ki dela v ambulanti za sladkorno bolezen ZD Bežigrad v Ljubljani. Ob tem pojasni, da je sladkorna bolezen skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna povišana vrednost sladkorja (glukoze) v krvi. Normalna vrednost glukoze na tešče je od 4 do 6 mmol/l. Če je ta vrednost več tednov močno povišana, se pojavijo značilni znaki. To so pogostejše in obilno uriniranje, nočno uriniranje, žeja, prekomerno pitje, hujšanje ob normalnem teku, meglen vid, utrujenost, srbenje spolovila itd.
-
Višje preživetje bolnikov z rakom
Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 11 odstotkov, je pokazala analiza Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem onkologi poudarjajo, da sta starost in stadij raka ob diagnozi (zgodnje odkrivanje) še vedno ključna za preživetje bolnikov. Najbolj se je povečalo preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež preživelih žensk, ki zbolijo za rakom dojk. Delež preživelih moških, ki zbolijo za rakom prostate, pa se je povečal za več kot 20 odstotnih točk. V skupino rakov, pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, pa spadajo rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak jeter, rak žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.
Virusi imajo svoje šibke točke
Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo, zato jim velja zaupati, kar dokazujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in avtorica številnih priročnikov. Zadnji nosi naslov Naravne rešitve za težave z virusi in med več kot 50 opisanimi rastlinami jih ima enajst dokazano delovanje tudi proti koronavirusom.
Predvsem je pomembno, da virusom čim bolj otežimo vstop v telo. Potem ko prebijejo naš imunski sistem, potrebujejo določen čas, da se razvijejo – zato ne čakajmo na znake okužbe, pač pa jim poskušajmo preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice. To jim preprečujejo zdravilne sluzi, ki jih najdemo v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Svež ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline. Če to fazo zamudimo, uporabimo pripravke, ki virusu onemogočajo razmnoževanje. Tako moč ima na primer propolis.
-
Težko oprijemljiva in še pred desetimi leti po krivici označena kot namišljena bolezen. Pa vendar otežuje življenje nekaterim posameznikom. Fibromialgija oziroma kronična utrujenost. Je nadležna bolezen, ki jo spremljajo nepojasnjene bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost. Zdravljenje? Z različnimi pristopi, pri katerih naj bi sodelovali tako revmatolog, ortoped, nevrolog, in če je treba, tudi psiholog.
Lahko rečemo, da je bolezen svojo definicijo dobila v letu 2004, ko so v medicini resno pristopili k težavi. Sindrom fibromialgije (FM) je obolenje, ki je simptomatsko (verjetno pa tudi vzročno) zelo podobno bolezni SKU (sindromu kronične utrujenosti), zato ju celo strokovnjaki včasih težko razlikujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata obe obolenji hkrati. Natančneje je fibromialgija opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni prisotnost nepojasnjene, široko razširjene bolečine ali zbadanja (ki se pogosto začne pojavljati najprej v ramenih ali vratu, kasneje pa postane bolj splošna), nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, po katerem nismo spočiti, in številne boleče točke v mišicah. Pacienti po navadi rečejo, da »jih vse boli« in težko določijo boleče mesto.
