Zajtrk je najpomembnejši obrok
Pregovor pravi, da zjutraj jej kot cesar, opoldne kot meščan, zvečer kot berač. V njem je veliko modrosti. Z zajtrkom moramo zagotoviti vsaj četrtino dnevnih potreb po hranilih in tretjino potreb po energiji. Če energije ne dobimo, telo preklopi na »stanje preživetja«, zato nam je zmanjka za reševanje nalog, postanemo nezbrani in vse manj sposobni misliti.
Najpogostejša napaka, ki jo mnogi ljudje delajo, je izpuščanje zajtrka. To slabo navado odrasli prenašajo na otroke in vnuke in jim tako naredijo veliko škode. Zajtrk bi moral biti skupni družinski obred, saj z njim utrjujemo pozitivne vrednote: pripadnost in ljubezen, sprejetost, občutek varnosti in veselega vzdušja, kar nam dá moč za premagovanje stresov in utrjuje občutke estetike ob lepem pogrinjku in morebitni skupni pripravi.
Vitamin K2 in srčno-žilne bolezni
Vitamina K1 in K2 imata pomembne naloge v telesu. Vitamin K1 (filokinon) je pomemben dejavnik pri strjevanju krvi, K2 (menakinon) pa aktivira beljakovine, ki usmerjajo nalaganje kalcija na točno določena mesta v telesu.
Vitamin K2 najdemo v živalskem mesu in fermentiranih živilih. Naše telo ga lahko tudi samo proizvaja v črevesju, vendar ima omejeno skladiščno kapaciteto. Pomemben je predvsem zaradi njegove povezave s kalcijem. Kako in kje se kalcij nalaga in uporablja v telesu, vpliva na srčno-žilni sistem, zdravje zob, kosti in ledvic. Pomemben dejavnik tveganja pri razvoju srčno-žilnih bolezni je nalaganje kalcija v arterijskem sistemu. Tvorba oblog (plakov) na stenah arterij lahko privede do tega, da se manjši delci odlepijo, kar povzroči nastajanje...
Poskrbimo za krepitev imunskega sistema
Močan imunski sistem je ključen dejavnik zaščite pred zbolevanjem, saj ščiti pred vstopom škodljivih mikrobov v telo, omogoča razlikovanje med nevarnimi in nenevarnimi mikroorganizmi, odstranjuje nevarne mikroorganizme in okvarjene lastne celice in omogoča tako imenovani imunski spomin, ki ob ponovnem stiku z nevarnim mikrobom omogoča hitrejši in močnejši odziv.
Ko se rodimo, nas pred okužbami ščiti prirojeni imunski sistem, deloma tudi materina protitelesa, pridobljena v času nosečnosti in z dojenjem. Ko otroci začnejo obiskovati vrtec, je stikov z različnimi mikroorganizmi veliko, zato pogosto zbolevajo in tako krepijo pridobljeno imunost. Imunski sistem starejših otrok sicer še dozoreva, a je kot pri odraslih praviloma stabilen in zmožen ustrezno odgovoriti na najrazličnejše okužbe.
-
Kot vedno so tudi današnje vaje namenjene vsem. Najstarejšim, malo mlajšim in tudi najmlajšim. Edino, kar je pomembno, je to, da preprijemate, stopate in prestopate ter poskakujete le po svojih zmožnostih in se ob gibanju počutite prijetno. Prav pa je, da se vsaj malo potrudite, saj le na tak način ohranjate in izboljšujete sposobnosti.
Za ogrevanje si danes privoščimo malo mencanja in drgnjenja z dlanmi, pretegovanja in objemanja prstov. Prste vsaj desetkrat tudi na široko razprite in nato močneje stisnite pesti. Priporočljivo je, da dlani, zapestja in roke z rameni vred malo zmasirate, jih ogrejete in pripravite na zahtevnejše delo. Potem še nekajkrat zaokrožite z zapestji, komolci in rameni ter se visoko vzpnite na prste ter iztegnite celo telo. Izkušnje so pokazale, da je vsako ogrevanje vredno zaključiti s kroženji vseh sklepov in hrbtenice.
-
Po skoraj dveh letih življenja s koronavirusom opažajo, da imajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) bistveno manj poslabšanj te bolezni. Nošenje mask in higiena kašlja sta k temu zagotovo veliko pripomogla. Žal pa je opaziti tudi precej manj gibanja in posledično večjo telesno težo pri bolnikih.
Z ukrepi, kot so nošenje mask, higiena rok in pazljivost glede osebnih stikov, so se pljučni bolniki uspešno izognili okužbam z virusi. Vsekakor je priporočljivo, da se teh ukrepov držijo še naprej. Prav tako naj še naprej vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo, kar velja tudi pri stikih z vnučki in njihovem varovanju, saj se še posebej v jesenskem in zimskem času hitro zgodi, da najmlajši iz vrtca ali šole prinesejo kakšno okužbo. A priporočilo o pomenu primerne telesne dejavnosti velja tudi v času, ko se vsi skupaj skušamo izogniti okužbi s koronavirusom. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so se pljučni bolniki v času covida-19 manj telesno gibali, na ta račun pa se je povečala njihova telesna teža. Navodilo »ostani doma« je marsikoga med njimi zadržalo na domačem kavču, kar prinaša neprijetne posledice in tudi zdravstvene težave.
-
Simptomi spodnjih sečil zaradi benigno povečane prostate so posledica različnih vzrokov in dejavnikov. Kažejo se predvsem kot težave pri uriniranju, ki znatno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
Znano je, da se prostata, žleza moškega spolnega sistema, v starosti poveča, pri nekaterih več, pri drugih manj. V veliki večini primerov (več kot 95 odstotkov) gre za benigno, tj. nenevarno povečanje prostate. Podatki kažejo, da približno 50 odstotkov moških z benigno povečano prostato razvije simptome spodnjih sečil. Simptomi se kažejo kot težave pri zbiranju oziroma zadrževanju urina, med katere štejemo bolečino in občutek nelagodja pri uriniranju, urgentno in pogostejše odvajanje urina, tudi ponoči, ter občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Lahko se pojavijo tudi težave pri odvajanju urina (obstruktivni simptomi) s težjim začetkom uriniranja, slabim, prekinjajočim curkom in kapljanjem po opravljenem uriniranju.
Kruhinpotica.com v novi podobi
Odslej boste še enostavneje brskali po bogati vsebini in hitreje našli recepte na spletni strani www.kruhinpotica.com. Izkušenim mojstrom, še bolj pa začetnikom, so dobrodošla navodila, s pomočjo katerih lahko korak za korakom pripravite svojo prvo mojstrovino. Zbranih je več kot 2000 receptov za kvašene dobrote, kot so potice, različne vrste kruha, pite, pletenke, pice ... Objavite pa lahko tudi svojega.
Fala Slonček, stari prijatelj vseh domačih pekov, vas vabi, da se mu pridružite.
Dokler živimo, živimo kakovostno
V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin.
Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.
Boli, peče, zbada, dreveni ...
Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.
Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.
Demenca je posledica bolezni, ne staranja
Mednarodna raziskava je pokazala, da veliko ljudi misli, da je demenca del običajnega staranja, okrog 35 odstotkov jih še vedno skriva, da imajo v družini bolnika s to boleznijo, kar polovica pa jih je prepričana, da bodo v starejšem obdobju življenja imeli demenco.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo v naslednjih 20 letih število oseb z demenco podvojilo. V Sloveniji imamo več kot 32.000 oseb s to boleznijo, največjo težavo pa predstavlja obremenitev za svojce in druge, ki skrbijo za bolnike. Demenca ni del običajnega staranja, pač pa je posledica bolezni možganov (več kot 200 različnih bolezni, najbolj je poznana alzheimerjeva), ki povzročajo spremembe na možganskih celicah. Možnost, da zbolimo, z leti narašča. Bolezen, ki traja deset do 15 let, se lahko v človeku začne razvijati že leta prej, preden se pokažejo znaki. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z določenimi zdravili upočasnimo njeno napredovanje.
