-
Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …
Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«
Domača shramba – domača lekarna
Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.
Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.
-
Debelost se povečuje tako med odraslimi kot med otroki in mladostniki, kar je skrb vzbujajoče, menijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Prekomerna telesna teža namreč vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Za boljše zdravje in počutje moramo jesti manj in manj kalorično in se več gibati.
Kot je pokazala nacionalna raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so jo lani izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let prekomerno hranjenih, dobrih 18 odstotkov pa se že spopada z debelostjo. Med temi je več moških z nižjo izobrazbo in več ljudi iz Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Vzrok je največkrat prekomerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš večinoma sedeč način življenja. Eden izmed mogočih razlogov pa je tudi ta, da je načeloma zdrava hrana dražja od t. i. hitre prehrane.
-
Imate »železno« kri?
Pomanjkanje železa v krvi lahko zelo vpliva na zdravje in dobro počutje ter tudi na odpornost, ki je v boju z virusi še kako pomembna. Kaže se v slabem počutju, utrujenosti, omotici, težki sapi, krhkih nohtih, izpadanju las, razdražljivosti in glavobolih. Povezano je tudi z zmanjšano kognitivno funkcijo, zlasti koncentracijo in kratkoročnim spominom.
Pomanjkanje železa je razmeroma pogosto pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pravzaprav sta anemija in pomanjkanje železa lahko tako posledica kot tudi vzrok srčnega popuščanja.
-
V času epidemije covida-19, ko so stiki bistveno omejeni, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) opozarjajo na škodljivost zmanjševanja telesne dejavnosti. Ta namreč znižuje splošno umrljivost prebivalstva, umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, znižuje pojavnost visokega krvnega tlaka ter določenih rakov, sladkorne bolezni tipa 2, tesnobe in depresije ter izboljšuje spanje. Pri starejših ljudeh redna vadba preprečuje padce in izboljšuje funkcijske sposobnosti.
Strokovnjaki SZO priporočajo naslednje:
-
Bodi to, kar si, tak si mi najbolj všeč! To je vse zato, ker nisi zvest sam sebi. Ali sploh veš, kaj si želiš? Zakaj pa si ne izbereš jasnega cilja in greš za njim? Veliko takšnih in podobnih vprašanj si v odrasli dobi premalokrat zastavljamo.
Obilico zadolžitev nam naložijo drugi, ne samo sorodniki ter člani družine, ampak tudi širša okolica. Tako opravljamo različne vloge (vlogo očeta, mame, žene, moža, soseda, prijatelja, sestre, gospodinje, uslužbenke …). Teh vlog lahko kmalu postane veliko in povezano z njimi tudi veliko zadolžitev. Opravljamo jih zato, ker čutimo, da jih moramo, da to od nas pričakujejo. Tako obkljukamo opravljeno delo vsak dan sproti. Kaj še vse moramo narediti danes, kaj lahko pustimo za jutri? Premalokrat se vprašamo, kako se ob tem počutimo in kaj si res želimo.
-
Kot smo z zelo novimi občutki in izkušnjami vstopili v novo leto, tako je tudi današnja vadba pripravljena tako, da nas čim trdneje poveže v igri mehkobe gibanja, moči in igrivosti. Čeprav je na videz, vsaj po slikah sodeč, izjemno enostavna in namenjena vsem, je lahko tudi »hud« trening za resne rekreativce in športnike, ki naj upoštevajo navodila iz zadnjega odstavka.
Preden zares začnete, udobno sedite na trdo in nedrsečo podlago. Noge naj bodo narazen v širini bokov, hrbtenica vzravnana, dihanje pa sproščeno skozi nos in povezano. Dihajte vsaj dve minuti.
-
Ne pozabite zaščititi glave pred mrazom. Izberite pokrivalo, s katerim boste tudi zanimivi in zapeljivi. Pred nakupom se ne pozabite pogledati v ogledalo, da ugotovite, ali vam pokrivalo pristaja.
Za vsak dan je kapa najenostavnejša rešitev. Oblike so zelo enostavne, čar je v drobnih detajlih. Lahko je športna s cofom in dvojnim zavihkom ali elegantna z našitimi bleščicami. Všečni so izraziti reliefni vzorci. Seveda je prav, da se ujema z barvnimi odtenki vaših vrhnjih oblačil. Enobarvne različice kap so še vedno najbolj uporabne in tudi ročno izdelane imajo najlepši rustikalen pridih.
Življenje z osebo, ki ima demenco, 1. del
Mama se spreminja
Mama je bila pri 80 letih še zelo gibčna in hitra. Opravila je vsa dela okrog hiše. Urejala je vrtiček, sadila rože in jih negovala. Po poklicu je bila šivilja, in to je bil tudi njen konjiček. Njena hči je bila navajena, da je vse, kar je bilo treba zašiti, prinesla k mami. Že naslednji dan je bilo vse zašito in popravljeno.
Mama je postopno začela opuščati šivanje. Tudi hčeri ni več želela ustreči. Prva hčerina misel je bila, da je postala malo bolj ležerna ali celo lena. Tudi na vrtu se je opazilo, da ni več tistih pridnih rok, ki bi vsako travico sproti odstranile. Hči jo je spodbujala, naj poskrbi za vrtiček, a se mami to ni zdelo potrebno … To so bili začetki demence, ki jih hči takrat ni zmogla prepoznati. Čeprav sama že 30 let dela na oddelku za bolnike z demenco Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot delovna terapevtka se vsak dan ukvarja z bolniki, ki imajo demenco, in prav tako z njihovimi svojci.
-
Sladkorni trs, koruza in riž so trojica največ pridelanih živil v svetovnem merilu. Glede na hranilno vrednost in energijski vnos je riž pomembno prehrambno živilo, saj naj bi zagotavljal več kot petino vseh kalorij, ki jih potrebuje prebivalstvo vsega sveta. Ob reki Pad pridelujejo riž že od sredine 15. stoletja, drugje v veliko manjši meri ali sploh ne. Tu najverjetneje tiči vzrok, da marsikdo riža v kuhinji ne zna uporabljati ali pa ne ve, katerega izbrati.
Po velikosti in obliki delimo riž na dolgozrnati, srednjezrnati in kratkozrnati (okroglozrnati) riž. Zadnja sta si po uporabi podobna; vsebujeta namreč več škroba, zrna se pri kuhanju zlepijo, kar z veseljem izkoristimo pri pripravi sladic, polpet in italijanskih kremastih rižot. Če tega ne želimo, izberemo dolgozrnati riž, katerega sorte imajo manj škroba, ga pred kuhanjem in včasih tudi po kuhanju večkrat oplaknemo ter odcedimo ali kuhamo v večji količini vode in ga postrežemo z omako. Vodo, v kateri smo kuhali riž in je bogata s škrobom ter minerali, brez težav porabimo za zgoščevanje juh, enolončnic, omak ali pri pripravi krušnega testa.
