-
ZDRAVJE
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 žensk na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih umre za rakom. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste, in sicer za okoli dva odstotka letno.
Povprečna starost bolnic je 62 let. Zbolijo lahko tudi zelo mlade ženske, okoli dva odstotka je mlajših od 35 let, odstotek pa je moških. »Nastanek raka dojk in tudi drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces. Gre za kopičenje napak (okvar, mutacij) na genih. V nekem trenutku, ko je kombinacija napak ravno prava, se celica spremeni v rakavo (maligno) ter ni več normalna. Za normalne celice je značilno, da ostajajo na mestu, kjer so zrasle, da nekaj časa živijo, nato propadejo in jih nadomestijo nove.
Zeleno za več veselja in zdravja
prehrana
Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.
Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.
Z jogo ohranjamo gibljivost sklepov in mišično maso
Zdravje
Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo pridobimo večjo telesno kondicijo pa tudi izboljšamo gibljivost in dihanje.
Joga izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. Primerna je tudi za starejše, zlasti za tiste, ki so tudi sicer telesno dejavni. »Joga je za nekoga lahko le oblika sprostitve, način napajanja z energijo, vadba za boljše počutje, za tiste, ki se z njo ukvarjajo bolj intenzivno, pa je joga znanost o uravnoteženju uma in telesa,« je na Joga portalu zapisala Barbara Habič Pregl. »Osnovni nauk joge, ki temelji na filozofskem sistemu sankhja, je, da smo celostna, popolna in božanska bitja. Z jogo lahko najdemo svoj življenjski smisel. Vsi slogi joge so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja,« pojasnjuje Barbara Habič Pregl.
Sodelovanje klasične in alternativne medicine za boljše zdravje
Zdravje
Ker sem že dovolj star, da sem v življenju izkusil precej javnega in vse bolj tudi zasebnega zdravstva, sem se iz osebne in novinarske zvedavosti odločil, da poskusim tudi nekaj alternativne, ali kot se je v zadnjem času že spravljivo uveljavil izraz, komplementarne (dopolnilne) medicine. V to izkušnjo me je spodbudilo tudi, ko so ob njeni omembi zdravniki klasične medicine, s katerimi sem imel opravka, praviloma posmehljivo pokroviteljsko dvignili obrvi.
Pri prebiranju literature o alternativni medicini me je pritegnilo to, da ta poišče vzroke za nastanek bolezni in organizem obolelega zdravi celostno. Torej se ne osredotoči lokalno, tj. samo na oboleli del organizma. Zelo vabljivo pri alternativni medicini in homeopatiji mi je tudi to, da zdravila oziroma načini zdravljenja ne povzročajo stranskih učinkov.
Ustno zdravje vpliva na kronične bolezni
Zdravje kratke
Zobozdravniki vsem odraslim svetujejo vsakoletne kontrolne preglede, redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke in zobne kreme s fluoridi. Kroničnim bolnikom priporočajo še natančnejšo ustno higieno in kontrolni pregled vsakih šest do osem mesecev.
Pri tem naj zobozdravnika seznanijo s stanjem bolezni in zdravili, ki jih jemljejo, kar bo upošteval pri obravnavi. Slabo ustno zdravje pomeni tudi bistveno višje tveganje za demenco obenem pa poslabša kronične bolezni. Nezdravljeno vnetje v ustni votlini lahko na primer povzroči vnetje srčnih zaklopk pri srčnih bolnikih, poslabša sladkorno bolezen in oteži uravnavanje krvnega sladkorja. Velja pa tudi obratno. Neurejena sladkorna bolezen se kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob, pogosteje se pojavlja parodontalna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Ta se pospešeno razvija tudi pri bolnikih z osteoporozo zaradi nižje mineralne gostote kosti, sploh če pride do osteoporoznega zloma.
-
Prehrana
Nekoč, vsaj pred 15 leti, a najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariem Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, zato naj jih kar pokusim in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta tako in tako plevel, medtem ko so kurja črevca veliko koristnejša za zdravje.
Od takrat cvetlice redno uporabljam v svoji kuhinji. Trobentice in vijolice odprejo sezono, kmalu za njimi pridejo na vrsto bezgovi cvetovi, potem akacijevi in drobnjakovi, poleti cvetovi bučk in buč. Če smo natančni, sta tudi cvetača in brokoli cvet, natančnejše socvetje, ki ga s pridom uporabljamo v kuhinji. Naj bo na tem mestu nasvet: vse cvetove vedno uživamo sveže, pravkar nabrane, sicer izgubijo večino arome in sočnost. Najbolj okusni so tisti, ki so se pravkar odprli in so še nekoliko vlažni od jutranje rose. Pri nabiranju smo pozorni na to, da cvetovom odstranimo zelene čašne liste, ki navadno grenijo, sama prašnike pustim, čeprav so ti mnogim trn v peti zaradi rahle grenkobe.
Slovenskega oljčnega olja je vse manj
Prehrana
Oljkarji v slovenski Istri ne pomnijo tako slabe letine oljčnega olja, kot jih je doletela preteklo jesen. Napadi agresivne oljčne muhe v kombinaciji z veliko količino dežja in tudi napačna odločitev o prepoznem obiranju oljk nekaterih kmetov so določenim povsem prekrižali načrte. Ponekod so celo ostali brez pridelka ali pa ni bil primeren za stiskanje v oljarni. Posledično je tudi količina oljčnega olja bistveno manjša, nekateri pa ga sploh nimajo.
»Ne pomaga prav veliko, a vedeti moramo, da so imeli enake težave oljkarji po vsej Evropi. Od Španije na zahodu do Grčije na vzhodu in vsi vmes,« pravi Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI). »Če smo pred dvajsetimi leti oljke obirali v bundah in rokavicah, ker je bilo tako mrzlo, zdaj to počnemo v kratkih rokavih in nam je vroče. Vse se spreminja in se dogaja veliko hitreje kot nekoč. Temu primerno bo treba prilagoditi navade in nekatere od teh opustiti. Nujno bo treba premakniti obiranje v zgodnejše obdobje, če bomo želeli imeti kaj od pridelka,« je jasen Klobas.
Zanikanje ali selekcija spominov?
Psihologija
Spomini ali spominske sledi o dogodkih, občutjih ali doživetjih v obliki fotografij, melodije, dotikov ipd. nas spremljajo vse življenje. So pa spomini živa stvar, in večkrat ko se določenega dogodka spomnimo, bolj utrdimo spominsko sled v svojih možganih, tudi v telesnih celicah, če gre za taktilni občutek ali okus. Zakaj je to pomembno?
Pogosto dolgotrajne spomine spremljajo močna čustva, tako prijetna kot neprijetna. Če dogodek doživimo kot nevtralen, se redko zgodi, da se ga spominjamo celo življenje. Ko imamo opravka z neprijetno ali bolečo situacijo, si največkrat želimo, da bi jo takoj pozabili. Če je dogodek tako boleč, da je v trenutku nastanka povezan s tem, ali bomo v čustvenem smislu preživeli ali ne (govorimo o travmatičnih spominih iz otroštva), se naš miselni svet zavaruje na način, da dogodek »na silo« pozabi. Je pa res, da smo kljub obrambnemu pozabljanju podvrženi močnemu čustvenemu odzivu, če v odrasli dobi naletimo na podoben dogodek, ki je ravno tako povezan z neprijetnimi čustvi.
-
Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko so dnevi toplejši.
Dobro je, če težave z venami pravočasno prepoznamo, saj lahko učinkovito ukrepamo in preprečimo, da bi postale kronične. Po daljšem stanju ali ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more učinkovito prečrpati navzgor proti srcu. Pomagamo si lahko tako, da noge sede ali leže dvignemo nad višino srca. Na ta način olajšamo pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in otekline nog. Venam prija tudi hladna voda, ker jih krči.
Poli, mladostna petdesetletnica
Prehrana
Ko je ekipa zaposlenih tehnologov in razvojnikov v Perutnini Ptuj leta 1974 sestavila recepturo za prvo piščančjo posebno klobaso Poli, ni nihče niti v sanjah pomislil, da bo postala njihova najbolj prepoznavna blagovna znamka. Od takrat je doživela več prelomnic, a z nostalgičnimi spomini in nenehnimi pomlajevalnimi izzivi osvaja generacije doma in po svetu.
Ime klobase, ki je kasneje postala salama, izhaja iz latinske besede za domačo kokoš Pullus domesticus. Odločili so se za ime Poli, ker ima beseda puli pri nas seveda drugi pomen. Do leta 2000 je bila le eden od njihovih številnih izdelkov, nato pa so se v Perutnini resno lotili razvoja in trženja salame Poli, ki je kazala velike potenciale. Osnovni cilj ob prvi prelomnici po četrt stoletja letošnje slavljenke je bil, da mora postati boljša in drugačna od drugih podobnih salam.