Samozdraviti se je treba znati
V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi takrat, ko to sploh ni nujno potrebno.
Glavobol velikokrat izgine, ko popijemo kozarec vode ali dva, izčrpanost mine, če si privoščimo kakšen dan počitka in več spanja. Sicer pa lahko marsikatero zdravstveno tegobo, blažjo bolezen in tudi bolečine odpravimo ali vsaj omilimo z zelišči in drugimi metodami (masažami, kopelmi, dihalnimi vajami, ajurvedo, fitoterapijo, akupunkturo, bioenergijo in drugimi). Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, z ljubljanske fakultete za farmacijo pravi, da so vzroki za to, da zbolimo, v življenjskem slogu in okolju.
-
V strahu pred boleznijo, katastrofami ali takšnimi in drugačnimi sovražniki so ljudje vedno iskali uteho pri bitjih in najrazličnejših silah, ki so večje in modrejše od njih. Obračali so se na Nekaj, kar ima večjo moč, večji vpliv, ki ga niti ni treba vedno razumeti.
V današnjem času ni več modno biti veren. Ne v smislu sledenja ritualom in normam, ki jih predpisujejo različne veroizpovedi. Temu bolj ustreza izraz religioznost, a religiozne prakse ne predstavljajo vere v Univerzalno Dobro. Torej v nekaj ali nekoga, ki vedno najbolje poskrbi za nas, v skladu s tem pa se imamo možnost spremeniti do te mere, da bomo lažje živeli, si znali osmisliti svoj vsakdan in imeli jasnejše cilje.
Ozaveščenost bolnikov pomaga pri zdravljenju
Z leti slabijo moč, okretnost in ravnotežje, bolijo nas sklepi, slabšata se sluh in vid, sproti pozabljamo, kje smo kaj pustili, v pogovorih se nam izmikajo imena in besede. Neredko se takim težavam pridružijo še bolezni, med katerimi prednjačijo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, krhkost kosti, demenca in še kaj.
Nič od naštetega ni mogoče odpraviti, bolj ali manj lahko tegobe le lajšamo z različnimi zdravili. Čeprav z njimi uspešno nadzorujemo tako krvni tlak kot sladkor ali zmanjšamo bolečine, se bodo nadloge spet pojavile, če jih prenehamo jemati.
-
Letošnja moda nas razveseljuje z barvitimi odtenki, ne pozablja pa tudi na nevtralne barve, ki so osnova garderobe za več naslednjih sezon. Peščeni odtenki do barve lešnika so odlična osnova, ki ji lahko dodajamo pravzaprav kateri koli živahen odtenek ali pa kontrastno barvo.
Če imate v omari klasičen suknjič peščene barve, le preverite, ali vam je še prav. Če so rokavi nekoliko daljši, nič zato, le zavihajte jih na tričetrtinsko dolžino in nosite k hlačam iz džinsa ali pa v kombinaciji z odtenkom temnejšimi hlačami. Zelo modni boste, če oblečete več odtenkov peščene oziroma kamelje barve.
-
GIBANJE
Starejši ko smo, bolj naše telo potrebuje redno raztezanje mišic. Premalo ljudi ve, da je lahko čudovit vadbeni rekvizit navaden stol. Najbolje je sicer vaditi na stolu s tršim sedalom, a po intenzivnejšem sprehodu in vajah ter delu je raztezanje mogoče učinkovito opraviti tudi na stabilnem vrtnem stolu.
Daljše sedenje ali ležanje otrdi vse naše sklepe, kar zelo dobro poznajo ljudje po poškodbah ali daljših boleznih. Izjemno jim prija intenzivnejše pretegovanje, ki aktivira krvni pretok in poglobi dihanje. Zelo intenzivno pretegovanje sede ali stoje pa je ob povezanem dihanju tudi odlična vaja, ki jo je najbolje preizkusiti in njene učinke spoznati na lastni koži.
Nevarni klopi – bolezni in zaščita
Pomlad je in sončni dnevi vabijo na izlet v naravo, a v naravi so žal tudi klopi. Če so okuženi, lahko zbolimo za nevarnimi boleznimi.
Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji in se večinoma pojavljajo od aprila do oktobra. Srečamo jih v gozdovih, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, v parkih in celo na domačih vrtovih. Klopi se nas oprimejo, ko se dotikamo rastlinja. Nekaj časa lezejo in iščejo primerno mesto za pritrditev, nato se prisesajo, najraje na nežne in vlažne dele telesa, kot so podpazduhe, pregibi rok in nog, kožne gube.
-
Današnji časi so zelo zahtevni. Enkrat je »na piki« preveč mesa, drugič preveč zelenjave, nato so na udaru jajca, ocvirki ali maslo ... Eni zagovarjajo več vode, drugim je celo mleko vir spotike. Prvi udrihajo po mesojedih, drugi po veganih ... in vsakdo hoče imeti svoj edini prav.
Naše telo pa molči. Kar dolgo nam dopušča razna preizkušanja in nam pošilja znamenja, da bi razumeli pomanjkanja, ki jih povzročamo sami: pečejo nas oči, nohti se nam cepijo, lasje tanjšajo in odpadajo, koža se slabša, slabo spimo, pozabljamo, vse bolj nas muči prebava, želodec ali črevesje. Potem se pojavijo presnovne bolezni, protin (putika) in sladkorna bolezen ... in temu ni videti konca.
-
Zobozdravniki opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje ustno zdravje, vzdržuje ga s primerno ustno higieno in pravočasnim obiskom zobozdravnika, oni pa nam pomagajo obdržati zdrave zobe skozi vsa življenjska obdobja.
Posebej pomembna je skrb za dobro ustno zdravje v starosti, saj nam zagotavlja kakovostno življenje (od žvečenja, požiranja, govora, prehrane do pozitivne samopodobe in druženja) ter preprečuje bolečine. Vendar pa imajo starejše ter slabovidne in slepe osebe zaradi slabših ročnih spretnosti in motenj vida pogosto težave pri vzdrževanju ustne higiene. Stanje slabšajo tudi nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba zdravil, katerih stranski učinek so suha usta. Stomatologi jim predlagajo, naj oščetkajo zobe dvakrat na dan (dve do tri minute z mehko ščetko in zobno kremo s fluoridi, priporočljiva je tudi uporaba medzobnih ščetk, če je zob še veliko) oziroma vsak dan temeljito očistijo protezo. Če je le mogoče, naj vsaj enkrat na leto obiščejo zobozdravnika, sicer pa naj si enkrat na mesec pregledajo ustno sluznico in skrbijo za to, da bodo usta ves čas primerno vlažna.
-
Manj tipični znaki parkinsonove bolezni
Bolniki, ki imajo parkinsonovo bolezen, počasi napredujočo nevrodegenerativno možgansko bolezen, običajno obiščejo nevrološko ambulanto šele takrat, ko sami ali njihovi bližnji opazijo hujše motorične težave. Najpogosteje gre za nehotene gibe, tresenje, težave pri hoji, počasnost, zategnjenost. Vendar pa ima bolezen različne obraze in pri nekaterih bolnikih bi lahko na to bolezen posumili že prej, na primer ob nemotoričnih znakih, kot so bolečine v križu, ramenih ali okončinah, težave pri uriniranju ali erektilna motnja, bolečina v prsih, omotice, tesnoba, depresija, zaprtje ipd.
-
Pitje alkohola ima številne hude posledice. Škode ne povzročamo le sebi, temveč tudi svojim bližnjim in ne nazadnje družbi. Kako se izviti iz primeža zasvojenosti z alkoholom? Kje poiskati pomoč in razumevanje? Ena izmed možnosti je priključitev skupnosti anonimnih alkoholikov, ki se v Sloveniji srečujejo že 32 let.
Prvi korak k okrevanju je odkrito priznanje, da imamo težave z alkoholom. Dokler alkoholizem zanikamo in smo prepričani, da lahko kadar koli nehamo, če le želimo, a to uspe le redkim, nam nihče ne more pomagati. Od nas samih je odvisno, ali smo pripravljeni stopiti na pot okrevanja. Ta ne bo niti lahka niti kratka, a če imamo podporo in zgled drugih, bo lažje doseči cilj. Pomembno je najti pomoč ljudi, ob katerih se bomo počutili sprejete, razumljene, in morda so prav anonimni alkoholiki (AA) prava izbira. Od leta 1935, ko je v ZDA nastala prva skupina AA, so po vsem svetu (skupine imajo v 180 državah) do treznosti pomagali že več kot dvema milijonoma članov. V Sloveniji je tudi s pomočjo AA alkohol opustilo že skoraj 500 ljudi. Anonimni alkoholiki so mi rešili življenje, mi odkritosrčno pove eden od njih. Pil je do 40. leta, po končanem trimesečnem zdravljenju se je priključil skupini AA. Februarja je minilo 23 let, odkar ni pokusil alkohola.
