-
Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.
Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.
Objemi in radost včasih pomagajo bolj kot recepti
V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.«
Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.
Trditve o maščobah so velikokrat zavajajoče
Včasih se maščobam niso izogibali, a kar nekaj desetletij so zdravniki glasno svarili ali celo prepovedovali uživanje živalskih nasičenih maščob, na primer ocvirkov, pancete, slanine, pršuta, masla in smetane, polnomastnega mleka in drugih oblik maščobe. Tudi uživanje ocvrte hrane in slaščic z maslom in smetano ... Namesto masla so na primer priporočali margarino, ne vedoč, da je v njej spremenjena oblika maščobe z visokim deležem transmaščobnih kislin, ki so potrjeno škodljive. A vsaka spremenjena maščoba je škodljiva, pa naj je oksidirana oziroma žarka ali hidrogenirana v obliko transmaščobnih kislin.
Bolezni, ki ogrožata naše žile
V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Sredi marca so ob mednarodnem dnevu žil opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.
Periferna arterijska bolezen je bolezen zamašenih žil, ki jo ima skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi ne le do nog, ampak tudi do možganov. Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Razvijajo se počasi in bolniku sprva ne povzročajo težav, v napredovalnem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Napredovanje bolezni lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina pojavlja že med mirovanjem.
-
Najboljši vitamin C
Vitamin C je potreben za imunski in živčni sistem, za zmanjšanje utrujenosti in izčrpanosti, za normalno delovanje ožilja, zob in kože. Stoodstotni naravni vitamin C iz agrumov, acerole in kamu kamuja se dvakrat hitreje vsrka v celice, tam dalj časa deluje in ima večjo antioksidantno moč. V eni kapsuli Nutrivita C forte je vitamina dovolj za ves dan.
Na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah in na www.naturamedica.si. Informacije: 03 56 30 022 in 040 214 620.
Slišim, a ne razumem
Zaprtje – pogosta težava sladkornih bolnikov
Večina ljudi vsaj enkrat v življenju izkusi težavo z zaprtjem. Takrat se zavemo, da je v prehrano treba vnesti več vlaknin, telesu pa privoščiti več tekočine in gibanja. Tako enostavno lahko v večini primerov zaprtje odpravimo že v dnevu ali dveh.
Včasih pa zaprtje ni posledica lenobnega življenjskega sloga, vzrok je namreč lahko tudi bolezen. Eden pogostejših bolezenskih vzrokov za kronično zaprtje je sladkorna bolezen.
Po nekaterih ocenah kar do 60 odstotkov sladkornih bolnikov trpi zaradi zaprtja. Odvajanje grudastega trdega blata pri njih pogosto spremljajo še težave v zgornjem delu trebuha, kot so napihnjenost, prezgodnji občutek polnosti ali slabost.
-
Za vsa domača opravila, delo in seveda tudi rekreativne dejavnosti potrebujemo močne noge in še posebej krepka kolena. Čeprav na prvi pogled ni videti, vam zagotavljam, da boste z današnjo povezano vajo, če se je boste lotili počasi, pravilno in sistematično, močno okrepili tudi mišice celega telesa.
Idealna izbira vaj za ogrevanje je opisana v prejšnji številki revije. Opravite jih po sprehodu ali domačem delu, da se prepričate o njihovi učinkovitosti. Po končanem nekajminutnem ogrevanju priporočam vsaj pet globljih vdihov in izdihov v prijetnem položaju z vzravnano hrbtenico.
Imate pogosto težke in utrujene noge?
V razvitem svetu je zelo pogosta bolezen razširjenih ven, ki prizadene več kot polovico odraslega prebivalstva, po večini žensk. Kronična venska bolezen nastane zaradi slabosti vezivnega tkiva, ki prizadene venske stene in njihove zaklopke. Znaki kronične venske bolezni, kot so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih in oteklih ter napetih nog, nočni krči, srbenje in nemirne noge, so prisotni od začetka bolezni in so običajno prvi vzrok za obisk zdravnika. Če postane bolezen kronična, lahko z napredovanjem povzroča resne težave, kar lahko pripelje celo do invalidnosti.
-
Med alergijami na hrano po pogostnosti izstopata alergiji na mlečne in jajčne beljakovine. Navadno se pojavita v otroštvu in praviloma izzvenita do otrokovega vstopa v šolo. Alergija ni težava, je prej izziv in je vsekakor obvladljiva, še več – življenje s to ali katero drugo alergijo na hrano omogoči vsakomur vstopiti v svet kuharske iznajdljivosti. In seveda lahko dieto obvladajo tudi babice.
Imunski odziv organizma po zaužitju mlečnih beljakovin je buren in intenziven. Ko je alergija potrjena, se s predlagano dieto življenje družine začne umirjati. Izločanje mleka v vseh oblikah je namreč tisti ukrep, ki ga je treba uvesti, da se bolniku zdravstveno stanje izboljša. Na jedilniku tako ne sme biti mleka, jogurta, sirov, mlečne čokolade, francoskih rogljičkov, mehkih kifeljčkov ali makovk. Ni masla, smetane, prav tako ni mlečnega sladoleda. Skrbno je treba pregledati vse živilske izdelke iz trgovine, saj marsikateri vsebuje mleko ali mlečne beljakovine, čeprav jih tam ne bi pričakovali.
-
Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.
Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.
