Praktično in koristno: sušenje zelenjave
Ali ste navdušeni nad suhim paradižnikom iz kozarčka? Kaj pa, če bi si ga pripravili sami? Vse bolj so popularni zelenjavni čipsi iz bučk, kodrolistnega ohrovta, rdeče pese. Nimate sušilnika? Imate pa ventilatorsko pečico. Potrebujete še vrt ali voljo do nabiranja v naravi. Na poletnem dopustu boste našli divjo rukolo in blitvo, v notranjosti dežele pa kako sorodnico vrtne zelenjave, recimo divji luk, pa plevel z imenom regačica, ki je sorodnik zelene. Sušimo lahko celo zelenjavno paleto. Dobrodošli v novem načinu priprave shrankov.
Smrad na stranišču – napoved zdravstvenih težav
Če zasmrdi iz hladilnika, vemo, da ga bo treba očistiti, če pa smrdi za nami na stranišču, si domišljamo, da je vse v redu. Pa ni. Smrdeče blato je znak gnitja in prevladovanja zdravju škodljivih mikrobov. Gnijočo maso imamo v črevesju 24 ur na dan, iz leta v leto ... Saj nas mora spodkopati!
Prava hrana za dobre bakterije so le toplotno neobdelane vlaknine. Če damo na kompost, kjer so podobne bakterije kot v črevesju, ostanek jušne zelenjave, bo zgnila, ostanki sveže zelenjave pa fermentirajo. A današnji človek bi ob presni prehrani težko obstal. Raziskava iz devetdesetih let prejšnjega stoletja med presnojedci v Nemčiji je pokazala, da je kar 50 odstotkov žensk ob taki prehrani izgubilo menstruacijo. Nekaj kuhane hrane torej moramo pojesti, a je eden od pomembnih vzrokov, da naše blato smrdi.
Da bomo tudi poleti dobro slišali
Ali se vam zadnje čase zdi, da z vašim telefonom nekaj ni v redu, ker slabo slišite sogovornika? Mogoče je, da vas pestijo prvi znaki pešanja sluha. Pojdite na pregled sluha, ker se vam bo z boljšim sluhom izboljšala kakovost življenja. Ko pa boste dobili slušni aparat, je treba poleti zanj še posebno dobro skrbeti.
Izguba sluha v zrelih letih se običajno zgodi postopno, zato ni nujno, da jo takoj opazimo. Sprva težave, na primer, da moramo ljudi prositi, naj ponovijo svoje besede, pripisujemo drugim. Sogovornik govori prehitro in nerazumljivo; okolje je preglasno, da bi dobro razumeli sogovornika; ljudje govorijo drug čez drugega; prostor je kriv, ker čudno duši zvok; zvočnik telefona ne deluje več dobro in zvonjenje je pretiho. Občutek imamo, da se nam je v ušesu nabral pravi čep masla. Če bi nam ga odstranili, bi nam bilo takoj bolje.
Visoke temperature poslabšajo zdravstveno stanje
Visoke temperature so pogost razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi, opozarjajo zdravniki. Zato velja upoštevati splošna priporočila.
- Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (to so tudi trgovski centri, knjižnice …). Bivališče zračite v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta.
- Uporabljajte ventilator, ki pa v ekstremni vročini ne zadošča, večkrat na dan se hladite s prhanjem ali kopanjem.
- Pijte več vode, še preden začutite žejo. Izogibajte se mrzlim tekočinam, ker lahko dražijo prebavila. Ne uživajte pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), saj povečajo izločanje vode. Zaužijte toliko tekočine, da boste dnevno izločili običajno količino seča, ki ne sme biti temen.
Za poenoteno oskrbo in manj možganskih kapi
Posledice možganske kapi vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka, in sicer huje kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Kar 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, do 30 odstotkov hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti. Možganska kap je vodilni vzrok za večplastno invalidnost pri odraslih.
Evropska raziskava Breme možganske kapi je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov, takrat bo v Evropi za posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi, v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, ki bo odvisnih od tuje pomoči. Pokazala je tudi na razlike v oskrbi bolnikov z možgansko kapjo med državami Evropske unije, zato so konec maja v Evropskem parlamentu obravnavali akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi, s katerim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj unije in zmanjšati število možganskih kapi.
-
Privoščite predah svojim jetrom
Ali vas zbada pod desnim rebrnim lokom, se vam nabira maščoba okrog trebuha, ste pogosto utrujeni, vas napihuje, srbi koža? Mastna hrana, alkohol, tobak in zdravila močno izčrpavajo delovanje jeter. Razbremenite jih z najučinkovitejšim izvlečkom iz pegastega badlja. Dovolj je le ena kapsula na dan, saj se pegasti badelj iz SiliFita petkrat bolje vsrka v celice kot pri drugih izvlečkih, dokazujejo raziskave. Na voljo v lekarnah in www.naturamedica.si, tel. št.: 03 56 30 022, 040 214 620.
Kako živeti, da življenje ne bomo obžalovali
Zavedanje o smrti, o tem, da nas nekoč več ne bo, vnaša v naše življenje – presenetljivo – več življenja. Ko spustimo vase misel, da je vse minljivo, tudi in predvsem mi sami, se lahko posvetimo stvarem, ki so za nas pomembne. Lahko smo boljši človek in lahko živimo življenje, ki ga čez nekaj let, ko bomo spet pogledali nazaj, ne bomo obžalovali.
Pozorni postanemo na drobne stvari, ki dajejo smisel našemu bivanju, in budneje živimo: pomembni postanejo naše misli in naša dejanja. Ne dovolimo si več, da bi smetili svoje življenje s kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, da bi se obremenjevali z občutki krivde ali pa da bi nam stare zamere krojile vsakdan.
-
Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...
-
Če bi se nam dihanje ne zdelo tako preprosto in samo po sebi umevno, bi se mu bolj posvetili in si tako prihranili marsikatero težavo. Končno je naše življenje opredeljeno s prvim vdihom in zadnjim izdihom. Vmes pa – od otroka, ki »zna« pravilno dihati, pa do starostnika, ki je na to znanje že zdavnaj pozabil – mislimo na vse kaj drugega, le na dihanje ne.
Razen kadar nam dih zastane ... In v sodobnem svetu je to žal vse pogosteje; po navadi zaradi stresa, stisk, čustvenih napetosti in le redko zaradi vzhičenosti, sreče ... Takrat z vsemi pljuči zajamemo zrak in počutimo se kot prerojeni, saj smo v telo spravili dovolj kisika, ki med drugim pomaga pri razgradnji stresnih hormonov. In namesto da bi tako nadaljevali, nadaljujemo po starem – z nenaravnim in nepravilnim plitkim dihanjem. S takim načinom dihanja pa celicam ne moremo omogočiti dovolj kisika. Pri plitkem prsnem dihanju namreč izdihnemo preveč ogljikovega dioksida, kar povzroča neravnovesje kisika in ogljikovega dioksida v krvi. Zato se celice ne morejo dobro obnavljati, posledice pa so lahko resne: možganske funkcije so oslabljene, prihaja do bolezenskih znakov, pospešeno se staramo ...
-
Vadba po metodi Feldenkrais je ena izmed vadb, ki je primerna za starejše, saj pri izvajanju vaj upoštevajo svoj ritem in delajo, kolikor jim dopušča telo. Na lahek, nežen in prijeten način se naučijo, kako racionalno uporabljati svoje telo. Pri vadbi usklajujejo vse sklepe in mišice z drugimi funkcijami telesa, vzpostavljajo ravnovesje in zmanjšujejo kronične ali akutne bolečine v glavi, hrbtu, vratu, ramenih, rokah do medenice in nog.
Da bomo pripravljeni za plavanje v morju ali bazenu, razgibajmo ramena. Za to niso potrebni veliki gibi s celo roko, ki ramenski sklep zelo obremenijo. Ramenski obroč podpira obe roki, ki sta nanj pritrjeni s krogelnim sklepom. Njegova oblika dopušča premikanje rok v vse smeri in ne izvaja pritiska na zgornji del prsnega koša, kjer ležijo pljuča in srce.
