-
Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.
Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem.
Vabljeni na natečaj za mojstra potice – Fala kraljice
Podjetje Bonopan, d. o. o., z blagovno znamko Fala tudi letos vabi na tradicionalni, že peti dogodek Mojster potice – Fala kraljice. Do 23. aprila lahko pošljete recept in fotografijo svoje najboljše potice na e-naslov: fala.sloncek@gmail.com ali ju objavite na Facebookovi strani Fala Slončka. V soboto, 11. maja, pa ste vabljeni na zaključno prireditev v Gostilno Livada, kjer bodo razstavljene najlepše potice, ki se bodo potegovale za naziv Fala kraljica 2019. Med 10. in 12. uro boste lahko pokusili potice desetih finalistov in oddali glas za najboljšo, obenem pa še pokramljali s finalisti o skrivnostih peke potice.
Za praznike spoštujmo tradicijo
Šunka, hren, jajce in potica so simboli velike noči, ki so se obdržali skozi stoletja. Tudi zato so del kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni. V osnovi povsod po Sloveniji blagoslavljajo enake jedi, a dodajo še več krajevnih posebnosti.
Na Krasu na primer dodajo liter vina, v Loškem Potoku poleg pirhov, hrena in kruha blagoslavljajo še pečeno jagnje in slovensko posebnost – ajdovo filajne. V Mežiški dolini v košaro dodajo še šarkelj, krajec črnega in krajec belega kruha, šunko ter toliko pirhov, kolikor je ljudi pri hiši, velikonočna gnezdeca, sol za živino, vžigalice za ogenj in semena za spomladansko setev. V Vuzenici je v žegnanjski košari tudi krompir. V Gornji Radgoni je v korbi skupaj z zelhanim mesom, zelhanimi rebri in klobasami še kos črnega kruha za živino,...
-
Enostavno in učinkovito lahko okrepimo in raztegnemo mišice zadnjice, spodnjega dela hrbta in nog pa tudi trebuha. Pomembno je, da predstavljeni vaji izvedete povezano, torej drugo za drugo, ter z ustreznim vmesnim počitkom. Druga vaja je primerna za vse, ki zmorejo sedeti na tleh, vsi drugi pa lahko drugo vajo naredijo tudi sede na stolu.
Hoja je še vedno osnovna gibalna aktivnost, ki požene kri po telesu in ga ogreje. Če nimate možnosti pred vajami opraviti kratkega sprehoda, zadostuje, da v dobro prezračenem prostoru naredite intenzivneje nekaj korakov z nizkim in nato še nekaj korakov z visokim dvigom kolen. Ob vdihu še nekajkrat dvignite roke visoko nad glavo in jih ob izdihu spustite. Tako na mestu se je priporočljivo sprehajati vsaj dve minuti. Preden pa se boste lotili današnjih vaj, še malce ogrejte prste, zapestja in dlani z nežnim kroženjem, da boste lažje uporabljali palico.
-
Na pomladnih, še bolj pa na poletnih oblačilih si privoščimo več kreativnosti, vzorcev in barv.
Modni so veliki cvetlični potiski, ki pa pristajajo večjim postavam. Priporočam, da jih nosite na zgornjem delu telesa, na primer pisana majica zelo popestri enobarvna oblačila.
- Če ste dovolj visoke postave, si lahko privoščite obleko s potiskom sončnic, ki se enostavno zapenja spredaj in preveže s pasom. Podobne modele ste prav gotovo že kdaj nosili.
- Vrhnje oblačilo v športnem kroju prehodne pomladne parke vas bo razveseljevalo tudi v deževnih dneh.
-
Skoraj noben praznik ne mine brez plesa, zato ni prav nič čudno, da je pri nas eden najbolj razširjenih konjičkov. Kot odlično in koristno dejavnost ga priporočajo tako ljubitelji plesa kot strokovnjaki. Dokazano je namreč, da je ples ena izmed najboljših dejavnosti za možgane, saj združuje telesno, miselno in socialno aktivnost.
Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda, je most med športom in umetnostjo, predvsem pa je priložnost za druženje, je povedala dr. Meta Zagorc, profesorica plesa in strokovnjakinja na plesnem področju doma in v tujini, na predavanju v okviru cikla Podobe časa na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ljudje, ki radi plešejo, so radoživi, odprti, duhoviti in sproščeni. Plešejo, ker želijo izboljšati kondicijo in zdravje z gibanjem ob glasbi. Uživajo, ko plešejo sami in tudi ko gledajo druge, ne glede na to, ali gre za umetniški ples (balet, sodobni, scenski), tekmovalni ples, folklorne plese ali par, ki se odlično ujame na plesišču.
-
Da so naše oči zavarovane pred zunanjimi vplivi, poskrbijo trepalnice, veke in solze. Veke z mežikanjem razporejajo solze po očesu, solze pa oko varujejo pred izsušitvijo in mikrobi ter izplakujejo nečistoče. Kadar pa je solz premalo, občutimo pekoče zbadanje, kot bi imeli v očesih tujek ali droben pesek. Oči so lahko rdeče in srbijo, občasno je lahko celo zamegljen vid.
Oko je lahko suho zaradi več razlogov. Pogosto solzna žleza ne proizvede zadostne količine solz. Strokovno rečeno, je to atrofija solzne žleze, ki sicer izloča vodni del solznega filma. Solzni film je sestavljen iz treh plasti, najbližje očesu je plast sluzi, ki jo tvori veznica, na sredini je vodna plast, ki predstavlja kar 90 odstotkov solznega filma, na vrhu pa je lipidna plast, ki jo tvorijo žleze na robovih spodnje in zgornje veke. Ta plast preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma. Če pride do vnetja, je njena vloga okrnjena in oči so suhe. Lahko pa je solz dovolj, vendar je njihova sestava nepravilna.
O nevarnostih bolezni zamašenih žil
Ocenjujejo, da je v Sloveniji na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Z namenom ozaveščati o bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap, so tudi letos ob dnevu žil opozarjali predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom na dojki. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjšata srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
-
Kozmetika iz industrijske konoplje
CBD je ena izmed številnih sestavin v konoplji in spada v skupino kanabinoidov. Dokazano je, da ima mnoge pozitivne in blagodejne učinke na kožo. Odlično neguje vneto in razdraženo kožo, blagodejno deluje pri dermatitisih, ekcemih, negi aken in problematične otroške kože. Izdelki iz linije Alpha CBD so narejeni v Sloveniji in so prvi dermatološko testirani izdelki z izvlečki iz industrijske konoplje. Vsa kozmetika je iz naravnih sestavin, dermatološko testirana in dokazano ne draži kože tudi pri najobčutljivejših posameznikih.
-
V starejših letih, ko postane koža na nogah bolj suha in hitreje razpoka, nohti pa bolj lomljivi in noge večkrat težke in utrujene, stopala potrebujejo več nege. Še posebno v sezoni, ko sezujemo škornje in težke zimske čevlje. Pripravimo si naravno domačo nego s tistim, kar najdemo v kuhinjskih omaricah.
V starejših letih so boleča stopala pogosta težava. Mehke blazinice na podplatih se stanjšajo, stopala pa nekoliko razširijo. Hoja postane utrujajoča. Pogosteje se pojavijo otiščanci, koža na petah se odebeli in razpoka. Razpokana stopala pa niso le estetski problem, saj so razpoke odlično vstopno mesto in gojišče za glivice. V starejših letih se tudi upočasni krvni obtok, zato se ranice na stopalih celijo počasneje. Sladkorna bolezen stanje še poslabša. Pomembna je redna preventivna nega stopal.
