-
Motnje v delovanju ščitnice nimajo starostne omejitve, doletijo nas lahko kadar koli. Po 60. letu jih ima četrtina do tretjina žensk. Hipotiroza, zmanjšano delovanje ščitnice, je pri starejših celo pogostejša kot pri preostalem prebivalstvu. Medtem ko so nekateri simptomi motenj delovanja ščitnice pri starejših ljudeh podobni kot pri mlajših, so drugi lahko manj očitni in jih zlahka zamenjamo z boleznimi prebavil, srca ali živčnega sistema.
Ščitnica je majhna, a pomembna žleza z notranjim izločanjem, je metuljaste oblike in v predelu vratu pred sapnikom. Hormoni, ki jih tvori, so ključni za rast, razvoj in presnovo. Pravzaprav vplivajo na delovanje celotnega telesa – na dihanje, utripanje srca, delovanje živčevja, telesno težo, mišično moč, menstruacijski cikel, telesno temperaturo, ravni holesterola in še marsikaj drugega.
-
Vsakomur se zgodi, da pozabi to ali ono, da spregleda nekoga, ki ga je poznal iz šolskih dni, in podobno. Toda ni vsako pozabljanje tisto, ki bi nas moralo skrbeti. Velikokrat namreč mešamo pozabljanje s površnostjo, ki je temeljni vzrok, da si nekoga ali nečesa niti ne zapomnimo, in potem se ga tudi ne moremo spomniti, mar ne? Skrb vzbujajoče stanje je takrat, ko se nečesa ne moremo spomniti, pa čeprav »vrtamo in vrtamo« po možganih.
Spomnim se, kako nam je na začetku študija profesor mikrobiologije dr. Aleksander Konjajev govoril o vlogi prehrane za naše telo in nas opozoril, naj bomo pozorni na pozabljanje, ker se tedaj »zagotovo nekaj dogaja z našim telesom«. Poudaril je, da moramo takoj ukrepati in popraviti poškodbe v možganih. Danes vem, da je imel prav, kajti možgani so najbolj zapleten organ, središče za mišljenje, govor, čustva in osrednje nadzorno središče telesa. Sposobni so opravljati več zapletenih nalog skupaj. Možgani so tudi največji porabniki hranil, lačni so noč in dan. Vsako sekundo morajo imeti na voljo vse snovi, potrebne za življenje: aminokisline, maščobe, vitamine, minerale in sladkorje. Če primanjkuje samo ena od teh snovi, se začnejo težave, najprej pozabljanje. Sledijo pa razdražljivost, nemir, motnje spanca, pomanjkanje zbranosti in podobno. Ker koncentracije posameznih snovi v možganih nihajo, nihajo tudi naše razpoloženje, volja do dela in aktivnosti sploh.
-
Najpomembnejše je, da lahko prvi dve vaji delate sede na stolu ali nižji pručki. Prva vaja je namenjena tudi tistim s težavami s kolki in koleni. Zadnji dve pa sta namenjeni le zdravim in tistim, ki res redno vadite, saj me vse pogosteje sprašujete, ali se je še pred upokojitvijo in ob njej mogoče naučiti stati na glavi. S postopno in pravilno vadbo ter vztrajnostjo je mogoče.
Vedno pa upoštevajte dober občutek in se ne hvalite pred drugimi. Naj pojasnim: trening prikazanih predvaj za stojo na glavi zahteva mirno okolje, zbranost in predanost. Pravzaprav velja to za katero koli vadbo, saj le tako dosežete njene najboljše učinke.
-
Oblačenje ni brezglavo sledenje modi ali kopiranje modela, ki ga nosi vaša najboljša prijateljica, ampak udobje in samozavest, ki ju morajo zagotoviti oblačila. Obline so naravne in ženstvene, a terjajo od nas nekoliko boljše poznavanje tkanin, krojev in telesne zgradbe.
Pri izbiri oblačil za polne postave vseh velikosti velja upoštevati nekaj pravil, da lahko poudarite svoje adute ter prikrijete kakšno pomanjkljivost.
Pravilna velikost. Izberite velikost oblačila, v katerem se boste udobno počutili, in linijo, ki bo sledila obliki postave. Pomanjkljivosti postave najbolj poudarite z oblačili, ki so vam malce preozka. Oblačila vam morajo biti ob nakupu prav, kajti prepričevanje, da boste v naslednjih tednih izgubili nekaj teže, se po navadi ne obnese.
-
Telefonsko svetovanje o paliativni oskrbiHiša Ljubhospica v Ljubljani je pri nas edina ustanova, namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ali povedano drugače, hiša, kamor pridejo ljudje kakovostno živet do konca.
Prostora je za dvanajst ljudi, zdravstveno osebje, negovalci, terapevti, duhovni pomočniki in prostovoljci poskrbijo za celodnevno zdravstveno nego ter sočutno blažilno oskrbo, in to brezplačno. Pri tem ne sledijo le bolnikovim fizičnim, temveč tudi čustvenim, socialnim in duhovnim potrebam. Pozornost in podporo pa zagotavljajo tudi svojcem tako v času med boleznijo kot tudi ob smrti bolnika in po njej. Ker pa vedo, v kakšnih stiskah so lahko družine ali posamezniki, ki na domu negujejo svojce v zadnjih dneh življenja, so uvedli 24-urno telefonsko svetovanje. Za pogovor, tolažilne besede ali strokoven nasvet lahko kadar koli pokličete na telefonsko številko 051 322 979.
-
Z vnosom tekočine lahko najhitreje in najučinkoviteje vplivamo na svoje počutje. Neugodni vplivi dehidracije na počutje, delovanje in kakovost življenja so številni in močno izraženi, še posebej pri starejših. Že manjša izguba telesnih tekočin bistveno vpliva na zmanjšanje telesnih in duševnih sposobnosti. Zato moramo poskrbeti, da popijemo vsaj liter in pol tekočine na dan.
Telo vsakodnevno izgublja velike količine vode z znojenjem, urinom, blatom in izdihanim zrakom. Z zmerno telesno dejavnostjo lahko dnevno izgubimo nekaj več kot dva litra vode, zato je pomembno, da jo v zadostnih količinah nadomeščamo. Živila vsebujejo različno količino vode – največ je je v sadju in zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih, manj pa v mesu in ribah, še manj v pekovskih izdelkih. Z večjim vnosom sadja in zelenjave lahko znatno prispevamo k večjemu vnosu tekočine. Tudi z uživanjem domačih zelenjavnih juh, minešter ipd. lahko v telo vnesemo kar nekaj tekočine.
Kar boš spomladi sejal, boš jeseni žel
Ob tem pregovoru najpogosteje pomislimo na pripravo polja oziroma vrta spomladi ter na jesenski pridelek ali finančno povrnitev vložka. Lahko pa se z mislimi ustavimo pri skrbi zase in za svoje zdravje – bolj ko skrbimo za zdravje, dalj časa nam bo služilo. Naše misli imajo skupni imenovalec: predhodni trud in vložek ter povrnjeni rezultati, dobiček, nagrada kasneje, ko mine določen čas.
Pregovor tudi slikovito opiše medsebojne odnose in našo naložbo v iskrene vezi znotraj družine. Zdravi medsebojni odnosi pomenijo vzajemno spoštovanje, občutek slišanosti od otrok, enakovredna obravnava od staršev in predvsem sprotno razreševanje možnih nesoglasij. Nestrinjanje v družini je del življenja, prepiri tudi, ključno pa je, ali smo se o vsebini nestrinjanja sposobni pogovoriti in vztrajati toliko časa, da sprostimo neprijeten čustveni naboj, breme, ki nas hromi in nam onemogoča medsebojno povezanost. Zgodi se, da posameznik svojo osebno stisko, ki je ni sposoben notranje obvladovati, umiriti in razrešiti, prelije na družino na način, da ta postane manj povezana, formirajo se tabori – mama in otrok proti očetu in drugemu otroku, izločitev »grešnega kozla« iz družine, sprenevedanje in prilagajanje informacij, čustveni izbruhi ali otopelost.
-
Paradižnik začnemo na svojem vrtu obirati konec julija, razveseljuje pa nas še skoraj ves september. Ob istem času se končuje sezona bazilike, ki je paradižniku najljubša začimba. Odličen je svež, a z veseljem si ga čez leto privoščimo konzerviranega. Če imate višek paradižnika, ne oklevajte in skuhajte omako, mezgo ali kečap.
Bolj ko je rastlina izpostavljena soncu, dežju, vetru ter obletavanju čmrljev, čebel in muh, več samozaščitnih snovi ustvari. In prav te snovi, ki rastlino varujejo, so močna hranila za nas. Govorimo predvsem o antioksidantih in številnih endogenih snoveh, ki se vključujejo v antioksidantne sisteme v človeškem organizmu. Antioksidanti so v veliki meri barvila, zato je paradižnik avgusta tako krepko rdeč, in so nosilci okusa, zato je v vročem poletju tako zelo okusen.
Oskrba na daljavo lahko reši življenje
PR ob oglasu
V Evropi ugotavljajo, da imajo zaradi padcev starejših ljudi okrog 21 milijard evrov stroškov zdravljenja na leto, kar je kar dvakrat toliko, kot znašajo stroški zaradi posledic prometnih nesreč. V Sloveniji vsako leto pade in se poškoduje več kot 25.000 ljudi, med njimi je tudi veliko starostnikov. Večina jih konča v bolnišnici.
Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, ki živijo sami in si po padcu ne morejo pomagati sami, vstati in poklicati pomoči. Žal so takšni padci velikokrat usodni. V nekaterih razvitih evropskih državah ta problem že nekaj časa sistemsko rešujejo s t. i. monitoringom na domu, ki ga okrog 10 odstotkom državljanov, starejših od 65 let, financirajo iz javnih sredstev, tako da ga zdravniki predpišejo na recept. Starejši, vključeni v sistem monitoringa na domu, v primeru padca ali slabosti čakajo na pomoč bistveno manj časa in imajo boljše možnosti za zdravljenje in preživetje.
Ne sprijaznite se z uhajanjem vode!
Prof. dr. Igor But, dr. med., predstojnik oddelka za ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor in višji svetnik, si želi, da bi manj žensk imelo plenice ali predloge zaradi uhajanja vode in da bi jim le-te zdravniki celo manj predpisovali. A seveda ne zato, ker bi jim odrekal to pravico, ampak zato, ker ve, da večini med njimi lahko pomagajo. »Pridite po pomoč,« svetuje tudi tistim ženskam, ki so svojo težavo do zdaj skrivale ali pa se z njo kar sprijaznile.
Kot nam je povedal, uhajanje vode prizadene tretjino vseh žensk. Pogostejša je stresna urinska inkontinenca, kjer do uhajanja pride ob naporu (kihanje, kašljanje, dvigovanje, skakanje, spolni odnosi ...). Pri desetih do dvajsetih odstotkih pa zaradi čezmerno dejavnega mehurja prihaja do urgentne urinske inkontinence, ko ženske pogosto sili na vodo, lahko tudi ponoči. Ta žensko spravi v največjo stisko, ugotavlja sogovornik, saj gre lahko za tako nenadno potrebo po mokrenju, da pogosto nima možnosti, da bi pravi čas prišla do stranišča. »Res hudo obliko uhajanja vode ima štiri do šest odstotkov vseh žensk, kar je še vedno ogromno, če pomislimo, da to pomeni okoli 50.000 Slovenk,« opozarja. Pri četrtini žensk se obe obliki inkontinence pojavljata hkrati.
