Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi. Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika je pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavilo izzive, s katerimi se soočajo bolniki.

Med temi je pozno prepoznavanje napredovanja bolezni, ki ga sicer uspešno blažijo z drugimi pristopi, kot sta doziranje zdravil preko črpalke ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo. Prav tako nimajo vsi bolniki dostopa v centre za motnje gibanja niti do tedenske vodene telovadbe v svojem okolju. Redna vadba namreč izboljša motoriko, pa tudi krepi mišice in spodbuja možgane, kar zmanjša možnost padcev in izboljša kakovost življenja. Bolnikom nekatere vadbe bolj ustrezajo, med temi so namizni tenis, tai či, t.i. drumming (udarjanje s paličico po velikih žogah) pa tudi boks. Ravnokar začenjajo študijo o učinkovitosti tega športa, ki ga imenujejo kar "sinhroni ples", in je odličen trening za možgane, saj morajo vadeči paziti na stabilnost telesa, usklajevati gibe leve in desne roke, usmerjati pozornost, stopnjevati hitrost gibov in podobno.

Folklorna skupina Grof Blagaj vabi na plesno - glasbeni večer  z naslovom Včasih je luštno blo. Nastopili bodo 18. aprila 2026, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.

Poleg plesov iz okolice bodo na prireditvi prvič zaplesali še gorenjski in nov dolenjski splet. Na odru se jim bodo pridružili tudi mladi plesalci Otroške folklorne skupine Nagajivčki in pevke Vokalne skupine Vešče. Dramska skupina Neptun pa bo na hudomušen način prikazala življenje vasi.

 Drage bralke in bralci,

želimo vam lepe velikonočne praznike.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je včeraj med drugim obravnaval tudi poročilo Finančne uprave (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje za lansko leto. Za pokojninsko blagajno je lani pobral 6,7 milijarde evrov prispevkov, kar je za 370,3 milijona evrov oziroma za 5,8 odstotka več kot leta 2024.

Lanski neplačani dolg je 28. februarja letos znašal nekaj manj kot 20 milijonov evrov in je še naprej predmet postopkov izvršbe. Izplen Fursa zaradi samoprijav je lani znašal 2,7 milijona evrov, pri obračunih, oddanih po pozivu, je znašal 49,4 milijona evrov, pri opravljenih kontrolah pa 11,7 milijona evrov, tako da je bil skupni rezultat v nadzoru 63,9 milijona evrov. Inšpekcijskih pregledov je bilo okoli 1400, v njih pa so dodatno ugotovili obveznosti v višini petih milijonov evrov.

NAŠ POGOVOR

Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«

Noč knjige seje semena sožitja

Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.

Aktualno

V Laškem je pred dvajsetimi leti zaživel prvi medgeneracijski center v Sloveniji – Hiša generacij, ki je še danes edinstvena. V njej se srečujejo in povezujejo vse generacije; starejši prenašajo svoje veščine in izkušnje na mlade, ti pa prinašajo ideje, energijo ter delijo s starejšimi svoja tehnološka in druga znanja.

Občina Laško je z velikim deležem prebivalcev, starejših od 65 let, že pred dvajsetimi leti odstopala od slovenskega povprečja. Konec leta 2002 so na pobudo gerontologa dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka ustanovili Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško. Po njegovih besedah je prednost krajevnega medgeneracijskega centra v tem, da omogoča široko paleto programov za različne potrebe starejših in njihovih svojcev, da ti programi potekajo v središču življenja krajevne skupnosti ter da starejšim omogočajo ostati doma čim...

Premišljevanja o življenju

Po poklicu sem univerzitetna diplomirana socialna delavka in več kot polovico svoje dejavne delovne dobe sem opravljala delo direktorice enega od domov za starejše, zato mi delo s starejšimi ni tuje. Tudi zato sem pred približno desetimi leti prevzela vodenje Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Murska Sobota ter delo pokrajinske koordinatorice za Pomurje v programu Starejši za starejše. Še vedno sem tudi pokrajinska koordinatorica.

S starejšimi sem vedno rada delala, sprejemala sem jih take, kot so, z njihovimi dobrimi in včasih tudi slabšimi lastnostmi. Vsak človek v življenju doživi marsikaj lepega, pa tudi manj lepega, in počne marsikaj, kar pogosto pusti posledice. Tudi sodelavce, ki so se želeli zaposliti pri nas, sem najprej vprašala, ali spoštujejo stare ljudi in jih sprejemajo take, kot so, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli delati v domu za starejše. O tem, kdo je lahko prostovoljec v našem programu in kdo ne, imam še danes enako stališče.