-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
Ljubeča skrb za drugega je najgloblja človeška sila
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ki je 6. oktobra, poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev! Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.
To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci. Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 odstotkov oskrbe.
-
Za slovenske zmage
Gospodarsko uspešnost držav običajno merimo z njihovo gospodarsko rastjo in višino BDP (bruto družbenega proizvoda). Napovedi za države Evropske unije niso obetavne. Gospodarstvo se namreč sooča z veliko podražitvijo energentov in surovin, polega tega pa je vse bolj vidno tehnološko zaostajanje za Kitajsko in ZDA. Zavedajoč se teh okoliščin, je Evropska komisija nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija zaprosila, naj pripravi načrt za okrevanje gospodarstva Evropske unije. Njegov predlog je v grobem naslednji.
Moji ostareli starši se spreminjajo
»Koliko lepih spominov imam na popoldneve, ko sva si z mamo vzeli čas druga za drugo in klepetali! Ne poznam prijetnejše sogovornice, kot je bila ona. A v zadnjem letu se je vse spremenilo. Postala je trmasta, nič več se ji ne da dopovedati. Najina srečanja so postala kup prerekanj, jeze in slabe volje. Večkrat se sprašujem, kaj se z njo dogaja.«
Ja, starost nas spreminja. Prej ali slej se srečamo z gibalnim in miselnim usihanjem, postopno potrebujemo vse več pomoči, na preizkušnji so tudi odnosi z našimi bližnjimi. Medčloveških odnosov ne gradimo in krepimo le z dejanji, recimo s pozornostjo do čustvenih stisk sočloveka in pripravljenostjo pomagati, pri soustvarjanju odnosov igra pomembno vlogo tudi sporazumevanje. Toda prav pri tem imamo s starajočimi se starši pogosto težave. Zakaj? Zakaj smo ob tem največkrat zelo prizadeti?
-
MOJ POGLED
Čez trideset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. Pomembno pa bo, kako ste vzgojili svoje otroke, kajti ti bodo vzgajali svoje. Neznan avtor
Ali se morda spominjate Kraljične na zrnu graha, pravljice Hansa Christiana Andersena? Govori o iskanju prave kraljične, ki je čez 20 pernic začutila zrno graha in zato slabo spala. Seveda govori tudi o pretirano občutljivih deklicah, ki jih najdemo celo danes, le da si jih kraljeviči niti ne želijo, kaj šele, da bi jih posebej iskali. Sodobni čas jim ne omejuje let niti spola. Zato so to lahko tudi zelo občutljivi kraljeviči.
-
Razstava v prostorih Vzajemnosti
Veljka Tomana, akademskega slikarja, grafika in restavratorja smo pred časom že predstavili v Vzajemnosti, saj je zelo zanimiv sogovornik, tokrat pa je v ospredju njegovo likovno ustvarjanje. Konec decembra namreč praznuje 80 let in jubilej že vse leto proslavlja z razstavami svojih slik. Prva je bila na Trubarjevi domačiji na Rašici (kjer je pred skoraj 40 leti s poslikavami opremili Trubarjevo spominsko sobo), sledila je razstava v prostorih ljubljanskega kliničnega centra, nato je v cerkniški knjižnici in poleti še v Postojni v sklopu...
Brez spoštovanja in poslušanja ne gre
Sredi septembra pred šestnajstimi leti sta se v dom v Slovenj Gradcu, ki deluje kot poslovna enota Koroškega doma starostnikov, vselila prva stanovalca. V naslednjih dneh so bile vse postelje, nekaj čez 90 jih je, zasedene. Zdaj je na mizi vodje enote približno 600 novih prošenj za sprejem.
Kot pravi vodja slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov Marjana Kamnik, so v šestnajstih letih »gradili in zgradili pogoje za življenje in delo, ki niso odvisni od ravni moči, tudi ne od materialnih dobrin, človekovih slabosti ali kreposti in privilegijev ali morda – kakor koli bi si morda kdo želel ali pričakoval – politične moči, temveč od odprtosti, zaupanja in profesionalne naklonjenosti zaposlenih.«
Potreb po celostni oskrbi je iz leta v leto več
Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, med slovenskimi mesti ima največji delež starejših prebivalcev Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotka njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Pred kratkim je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.
Čeprav ima center v imenu Maribor, pa socialna oskrba na domu sega širše, saj pomagajo tudi občanom občin Hoče - Slivnica, Rače - Fram in Starše. Skoraj sto zaposlenih je lani skrbelo za dostojanstveno staranje skoraj 900 uporabnikov z zavedanjem možnosti, zmožnosti in potreb posameznika in družbe v tretjem življenjskem obdobju. Povprečno so lani oskrbovali okoli 600 uporabnikov mesečno. Z dobro pokritostjo storitev pomoči na domu prednjači občina Rače - Fram, v občini Hoče - Slivnica opažajo trend ruralnega območja, ko si uporabniki bistveno dalj časa zagotavljajo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v okviru mreže svojcev ali sosedske pomoči in zaprosijo za njihovo pomoč šele v trenutku, ko pomoč doseže za svojce neobvladljiv obseg. V občini Starše pokrivajo potrebe po pomoči na domu brez obsežnejših čakalnih dob. Samo v Mariboru imajo vključenih nekaj več kot 700 uporabnikov, kolikor jim lahko pomagajo glede na razpoložljivost kadra in z zagotovljenim občinskim denarjem.
-
Naj planinska koča je na Kozjaku
Obiskovalci gora so v akciji Planinske zveze Slovenije (PZS) in spletnega portala Siol.net že desetič zapored izbirali planinske postojanke, ki se odlikujejo po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Izmed 147 koč so naziv naj planinska koča namenili Koči na Žavcarjevem vrhu (862 m), ki spada pod Planinsko društvo Maribor Matica. Tu sta že tretje leto najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja, v kuhinji pa jima pomaga Saška Šrajner. Razveselili so se naziva, ki ga prejemajo ravno ob 70. obletnici delovanja prve planinske koče na Kozjaku.
Babičina javna dnevna soba za staro in mlado
Dunajske dobre prakse
Avstrijsko socialno podjetje Vollpension ima na Dunaju dve kavarni, ki sta zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja. Tu namreč pečejo sladice in strežejo gostom tudi starejši, večinoma že upokojeni omas in opas, kot jih imenujejo, oziroma po naše babice in dedki, ki so se po upokojitvi lotili druge kariere.
Kot nam je razložila soustanoviteljica in vodja kavarne Julia Krenmayr, si je skupina mladih že leta 2012 zamislila projekt o prijetnem lokalu, v katerem bi se ljudje družili, se zabavali in še kaj dobrega pojedli. Nihče med njimi ni imel znanja o gostinstvu, ukvarjali so se namreč s socialnimi študijami in marketingom. Izhajali pa so iz lastnih izkušenj, da hrana povezuje in vzbuja nostalgične spomine. Pri tem so imeli dva cilja: povezati ljudi različnih generacij in ponuditi najboljše sladice.
