September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Med dogodki, ki jih združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija pripravlja na temo demence, so tudi Sprehodi za spomin.

Na krajših sprehodih udeleženci po različnih slovenskih krajih izkažejo podporo osebam z demenco in podprejo prizadevanja Spominčice za boljšo ozaveščenost in prepoznavanje demence. Sprehode so ali jih še bodo pripravili tudi v domovih starejših občanov.

V Ljubljani bo sprehod za spomin potekal na sam svetovni dan alzheimerjeve bolezni, tj. v soboto, 21. septembra. Udeleženke in udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred Moderno galerijo in se sprehodili do Mestne hiše in nazaj. Ne pozabite priti!

Društvo Šola zdravja, v sklopu katerega deluje že več kot 200 telovadnih skupin, je med ljubitelji gibanja  vedno bolj poznano. Vsako jutro se  nekje na prostem (parki, igrišča, zelenice ...) zberejo krajani  in v pol urni telovadbi razgibajo vse dele telesa po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina. dr. med. Vaje udeleženci izvajajo po svojih zmožnostih, telovadijo v dobri družbi in običajno se po vadbi še malo podružijo.

V Ljubljani deluje 23 skupin, pridružuje pa se še nova in sicer za Bežigradom pričenja z vadbo skupina Brinje.

 Bodimo pozorni na morebitne znake demence tako pri sebi kot pri svojih najbližjih, svetujejo strokovnjaki pred svetovnim dnevom alzheimerjeve bolezni, 21. septembrom. Državo pa pozivajo, naj čim prej poskrbi za sistemske ukrepe, ki so potrebni, da bi se lahko učinkovito soočili s to boleznijo.

Zdravstvo in sistem socialnega varstva še nista opremljena za zagotavljanje ravni oskrbe, ki jo potrebujejo osebe z demenco,“ je dejala predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec novinarski konferenci v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani. Bolezni se po njenih besedah drži stigma, bolnik in njegova družina pa živijo izolirano. Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čim prejšnja diagnoza in z njo zdravljenje zelo pomembna.

 Evropski teden mobilnosti, ki se letos odvija v tednu od 16. do 22. septembra, poteka pod sloganom Gremo peš. Cilj tedna je spremeniti potovalne navade prebivalcev in  jih spodbujati, da čim več opravkov opravijo peš ali s kolesom. Na krajših razdaljah je hoja najučinkovitejši in časovno zelo konkurenčen prometni način. Je drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, saj je primerna za krajše razdalje (do 2 km), kar je približna dolžina pri nas opravljenih vsakokratnih poti.

 Evropski dan brez avtomobila je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja. V teh letih se pobudi pridružuje vse več mest, iz enega dneva pa so jo razširili na ves teden. 

Na konferenci CIO leta 2019, osrednjem srečanju vodstvenih kadrov na področju informacijskih tehnologij so podelili dve nagradi javnima ustanovama za uspešno posodabljanje poslovanja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je uspel iz zastarelega informacijskega sistema preiti v najsodobnejše in najnaprednejše oblike informacijske podpore državljanom ter internim procesom.

Zato je mag. Edmond Pajk, namestnik generalnega direktorja in Direktor sektorja informacijskih tehnologij ZPIZ prejel prestižni naziv CIO leta 2019. Na zavodu so  popolnoma prenovili IKT infrastrukturo in pri digitalizaciji poslovanja razvili številne napredne informacijske rešitve in storitve. »Praktično vsi poslovni postopki so povsem digitalizirani, od vloge do odločbe. Letno natisnemo več milijonov listov manj, kot bi jih po starem. Dokumentacija v elektronski obliki je stalno dosegljiva, njeno hranjenje pa ne zahteva veliko prostora. Digitalna preobrazba je povečala agilnost organizacije in izboljšala storitve za stranke. Še večji je potencial digitalnega poslovanja za naprej, z možnostjo kvalitetno povsem novih pristopov za nadaljnje izboljšave,« je povedal mag. Edmond Pajk.

 Pred svetovnim dnem srca, 29. septembrom, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravljajo  različne dogodke. Največ dogodkov bo konec septembra, nekaj pohodov pa bo že ta konec tedna.  

Podružnica Posavje vabi v soboto, 14. septembra, na pohod na Muljavo in izvir Krke. Tja se boste odpeljali z avtobusom, odhod iz AP Brežice  je  ob 7. 30 uri, iz AP Krško  pa ob 7. 50. uri.

Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino prireja kar dva, že tradicionalna pohoda. Štukljeva pot se bo začela ob 9. uri na Bajnofu, Sevno pod Trško goro, start Andrijaničeve poti pa bo ob 10. 30 uri izpred Šport hotela Term Krka na Otočcu. Vsi pohodniki pa bodo imeli isti cilj v Športnem parku Krkinih Term Šmarješke toplice, kjer se boste naučili ravnati z defribrilatorjem.

 Pravi moški so pozorni na telesne spremembe, ob sumljivih telesnih znakih ne oklevajo in pravočasno obiščejo zdravnika, se izogibajo slabim navadam in se odzovejo vabilom na presejalne teste programa SVIT. To je eden od nasvetov, ki jih Društvo onkoloških bolnikov Slovenije namenja moškemu delu populacije. Hkrati začenjajo akcijo Pravi moški skrbi zase!, s katero želijo moške intenzivneje seznanjati z možnostmi preprečevanja in čimprejšnjega odkrivanja raka.

 V društvu so prepoznali, da moški pogosteje obolevajo in umirajo za rakom kot ženske. "Ugotovili smo, da smo ženske veliko bolj odgovorne do svojega zdravja in se hitreje odločimo za obisk zdravnika. Moški pa so pri tem veliko počasnejši," je razloge za nastanek akcije predstavila podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Breda Brezovar Goljar.

 Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosteje pojavlja po 55. letu starosti in največkrat prizadene arterije na nogah. Povzroči jo napredovala ateroskleroza (poapnenje žil), ki postopno oži arterijo, tako da je otežen pretok krvi. Zamašene žile so med najpogostejšimi skritimi vzroki za hujše srčno-žilne zaplete, zlasti za srčni infarkt in možgansko kap.

Tveganje za nastanek bolezni zamašenih žil lahko zmanjšamo, če živimo zdravo in smo telesno aktivni vse življenje. Koristne so občasne meritve gleženjskega indeksa, s pomočjo katere lahko enostavno in hitro odkrijemo zožitve ali zapore arterij na nogah. Meritev je povsem neboleča in nenevarna, traja 10 do 15 minut, opravimo jo lahko že pri marsikaterem zdravniku splošne oziroma družinske medicine.

  Čeprav je  samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, lani je znašal 17,8)  najnižji po letu 1965, je Slovenija po številu samomorov še vedno nad evropskim povprečjem. Svetovni dan preprečevanja samomora (10. september) je namenjen osveščanju javnosti, naj bo bolj pozorna na stiske soljudi, in že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.

 Lani je za posledicami samomora pri nas umrlo 353 oseb, 274 moških in 79 žensk. Medtem ko je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami in naraščajo s starostjo, je med ženskami več poskusov samomora.

 Uspeh lanskega prvega Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbudil organizatorje (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Združenje splošnih knjižnic, Društvo slovenskih pisateljev in še druge) k temu, da bo pobuda postala tradicionalna. Letošnji mesec skupnega branja poteka od 8. septembra, mednarodnega dne pismenosti, do 13. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. V tem času različne ustanove, od knjižnic, kulturnih domov, društev, šol do založb in domov starejših občanov, pripravljajo različne dogodke (bralne urice, skupna branja, pogovore o knjigi in druženja ob njej …) in tako spodbujajo k branju otroke, mladino, družine in odrasle. Kje se bo kaj dogajalo, lahko spremljate na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/sodelujoci/izvajalci.