Za slovenske zmage 

Pojav velikih plakatov ob cestah nam sporoča, da se bližajo parlamentarne volitve in s tem boj za sedeže v državnem zboru in za oblast. Nič novega ni, da vladajoča koalicija poudarja, kako uspešna je, in to ponazarja z izmerljivimi statističnimi podatki, opozicija pa na drugi strani trdi, da je vse narobe in so oni tisti, ki so sposobni vladati bolje. To je pač stalnica v politiki in tudi v drugih parlamentarnih demokracijah ni nič drugače. Kljub temu pa je v slovenskem političnem in družbenem okolju nekaj posebnosti, ki jih ne gre spregledati. V oči bode neverjetno nizka raven razprav v parlamentu. Čeprav je težko z gotovostjo opredeliti, kaj je sovražni govor, je vendarle tudi običajnemu smrtniku jasno, da poslanci o pomembnih družbenih vprašanjih pač ne morejo govoriti na način, ki je včasih običajen za napol opito druščino v vaški gostilni.

Sezonsko delo v kmetijstvu

Bralka je v uredništvo poslala elektronsko pošto, ker z možem iščeta dodatno delo. Zanima ju, kako lahko še kaj zaslužita, obenem pa prejemata pokojnino. Upokojena sta manj kot leto dni in sta dobrega zdravja. Ker živita v mestu, a sta rada na svežem zraku, sta razmišljala o tem, da bi pomagala pri sezonskem delu na kmetiji (na primer pri obiranju sadja).

Tisti, ki pri nas prejemajo pokojnino, lahko delajo občasno in pod določenimi pogoji, kar ne vpliva na prejemanje pokojnine niti ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najpogosteje gre za delo po avtorski oziroma podjemni pogodbi ali kateri drugi pogodbi civilnega prava ali pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev. V pogodbi, ki jo sklenete z delodajalcem, morata biti navedena obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka. V enem mesecu lahko sicer opravite največ 60 ur, ne glede na to, ali gre za istega ali več delodajalcev. Največ trikrat v letu pa lahko opravite 90 ur začasnega ali občasnega dela, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. 

Aktualno 

Poklical nas je bralec, ki so ga zmotile burne debate po družbenem omrežju o neprimernem ravnanju do stanovalcev v domovih starejših občanov in bolnišnicah. »Kot da bi ljudje želeli tekmovati, kateri pozna krutejšo zgodbo ali ima gršo izkušnjo,« je dejal in dodal, da je začel premišljevati, ali bi se sploh preselil v dom starejših, čeprav je vlogo oddal že pred dvema letoma.

Zagotovo je potreben temeljit razmislek pred tovrstnimi objavami, saj mečejo slabo luč na vse zaposlene v domovih in bolnišnicah, ki si tega resnično ne zaslužijo.

Pravi prijatelj je tisti, ki prisluhne tudi tvojim zgodbam o nesreči, bolezni, žalosti in neuspehu, kajti ko si zdrav in srečen, si lahko celo povsem sam. Neznani avtor

Pristopila je, ob njej je bil deklič z veliko prevezo čez levo lice. Lasje precej asimetrično postriženi. Zastal mi je dih. Gre za posledico krute bolezni. Mama in hči. Vprašala me je, kje lahko kupi mojo zadnjo knjigo, ki je posvečena gluhoslepim.

Vprašala sem za naslov in sklenila, da ji jo pošljem, pa ne le ene. Videti je bila pomirjena, a je zatem prišepnila: »Umrla bo, ni ji pomoči. Rak je vstopil tudi v možgane.« Zdrznila sem se in ji svetovala, da tega pred hčerko nikoli ne govori. Pojasnila je, da je že gluha.