-
Nabiralništvo je pestro in ljubeče do narave, poleg tega pa koristno za nabiralce. O vsem tem se boste lahko prepričali ta konec tedna, ko poteka 1. Festival nabiralništva, katerega cilje je ozaveščanje javnosti na temo ohranjanja okolja.
V soboto, 3. junija, se bodo ob 9. uri po vsej Sloveniji istočasno začele nabiralniške delavnice. Vodili jih bodo slovenski nabiralci in gobarji. Z delavnicami želijo organizatorji festivala razširiti znanje o divji hrani in udejanjiti načela nabiralniške etike in spoštovanje do narave. Ob tej priložnosti so izdali e-knjigo z naslovom Slovenska divja hrana. V njej so za ljubitelje kulinarike odkrili divje recepte, ki pocedijo sline.
Ko se prijatelji spet srečajo …
Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni. Naužili smo se sonca, preživeli naliv ali dva, najbolj pogumni so tudi zaplavali v morju, katerega temperatura se šele približuje 20 stopinjam.
Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov, pridružili so se nam še gosti. Med njimi tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki se je z udeleženci pogovarjal o pripravah na reformo pokojninskega sistema. Davor Špehar je z veseljem delil vrtnarske nasvete in izkušnje, s Savino Vybihal smo si na telosvatbi pošteno razmigali telo kar dvakrat na dan. Zdravnika Cene Jerele in Anej Kokovnik sta delila zdravstvene nasvete, vse štiri dni pa na srečo nista imela kakšnega hujšega primera.
Spoštovanje do starejših se začne v družini
Največjo nevladno organizacijo Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki združuje skoraj 200.000 članov, zadnja leta vodi Janez Sušnik. Sredi junija zaključuje svoj drugi mandat. Z njim smo se pogovarjali o problemih in izzivih, s katerimi se srečujejo starejši in upokojenska organizacija, ter tudi o nezadovoljstvu nekaterih upokojencev zaradi nizkih pokojnin.
Pred vodenjem Zdusa ste imeli izkušnje z delom v gospodarstvu in politiki. Verjetno se delo na teh področjih razlikuje ...
Če primerjam delo v gospodarstvu, politiki in upokojenski organizaciji, kjer sem najprej vodil šenčursko upokojensko društvo in potem gorenjsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, bil član upravnega odbora Zdusa, podpredsednik in na koncu tudi predsednik, lahko rečem, da so velike razlike. Nikoli se nisem mogel sprijazniti, da delo v politiki tako bistveno odstopa od dela v gospodarstvu. V politiki pravzaprav ni meril za merjenje učinkovitosti delavcev in vodilnih, v gospodarstvu pa nekaj pomenita samo rezultat in presežek dohodkov, ki omogočata nadaljnji razvoj podjetja.
-
Kolumna
Pogosto slišimo, kako pomembno je, da uživamo zdravo hrano, in če je le mogoče, naj bo pridelana v domačem okolju. Zato nam prodajalci tako na tržnici kot tudi v trgovini zatrjujejo, da nam ponujajo blago, ki ustreza našim pričakovanjem. Pa je res tako? Najprej bode v oči, da na marsikaterem izdelku pogosto ni jasno napisano, od kod izvira, kje so ga vzredili oziroma pridelali. No, pri bananah je na primer vsakemu jasno, da niso zrasle v Sloveniji, pri mesu in suhomesnatih izdelkih pa se poreklo pogosto zamegli z oznako »pridelano v EU«.
-
Brezplačne vozovnice za starejše
Bralec Jože iz Kamnika je povedal, da je zadovoljen in pogost uporabnik brezplačne vozovnice za javni potniški promet. Veljavnost kartice poteče junija, in ker je bila lani veljavnost avtomatično podaljšana, ga zanima, kako bo letos.
Kot so nam sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), pod katerega po novem spada javni promet, bo tudi letos veljavnost brezplačnih vozovnic v javnem medkrajevnem potniškem prometu za upokojence, vojne veterane, imetnike evropske kartice za invalide in vse starejše od 65 let avtomatično podaljšana. Do zdaj je bilo izdanih 215 tisoč teh vozovnic.
-
Festival idrijske čipke
Letošnji 41. festival idrijske čipke bo od 16. do 18. junija potekal pod sloganom ®EVOLucija. V ospredje bodo namreč postavili (r)evolucijo idrijske čipke oziroma njen razvoj s poudarkom na ženskah, ki so čipko ponesle v svet in skrbijo za to, da je še vedno pomemben del identitete Idrije, bisera Unescove dediščine. Poleg 20. obletnice delovanja Društva klekljaric idrijske čipke bodo na festivalu izpostavili sodelovanje Čipkarske šole Idrija z Inštitutom za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič. V Idrijo bodo celo pripeljali sviloprejke in prikazali celoten proces razvoja od kokona do svile in od ideje do čipke. Poleg klekljanih umetnij bodo obiskovalci lahko uživali še v glasbenih nastopih in kulinaričnih dobrotah.
-
MOJ POGLED
Človek, ki se v mislih stalno vrača v težko preteklost, izgublja sedanjost in celo lepšo prihodnost. Nussdorfer
Spomin seže nekaj desetletij nazaj, ko nas je tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar povabila na izobraževanje na Bledu, v njegovem sklopu pa smo nekaj ur poslušali tudi predavanje o poslovnem bontonu in učenju samozavestnega javnega nastopanja. Predavateljica Ana Nuša Knežević, zdaj žal že pokojna, je na začetku izrazila željo, da izbrani posamezniki (določila jih je kar sama) naštejejo tri lepe misli, s katerimi so ali bi začeli svoj dan. Nanašale naj bi se na srečne stvari, ki so se jim zgodile. Izbirala je osebe, ki se jim je že na daleč videlo, da jih je strah nastopanja. Nekaterim je šlo precej težko, z vsako naslednjo vajo je šlo laže.
Potrebno je zadovoljiti še druge potrebe, poleg osnovnih
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Poleg osnovnih in podpornih vsakdanjih opravil, ki so zagotovljena v sodobnih zakonih o dolgotrajni oskrbi, so po letu 2000 pri raziskovanju kakovostnega staranja čedalje bolj osredotočeni na višje dejavnosti. Te se od človeka do človeka zelo razlikujejo, vsakemu pa njegove višje vsakdanje dejavnosti veliko pomenijo, zato jih je treba upoštevati tudi pri dolgotrajni oskrbi.
Pri raziskovanju človekovih zmožnosti in družbenih virov za čim kakovostnejše življenje ob starostnem pešanju je čedalje jasnejše, kako so pomembne razvojno najvišje človekove potrebe in zmožnosti: da je človek informiran, da komunicira tako osebno kot s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, da do konca življenja uporablja svoje možganske sposobnosti, se sebi primerno izobražuje, da drugi prepoznajo in upoštevajo njegova osebna hotenja, da lahko dela tisto, kar mu veliko pomeni, da posluša glasbo, ki jo je imel rad, in je deležen drugih njemu dragih umetnosti, da se versko poglablja, če to hoče … Raziskovanje teh in podobnih višjih vsakdanjih dejavnosti se ne nanaša samo na oskrbo, ampak na celotno staranje po upokojitvi. Po vzoru klasičnega razlikovanja Maslowa med osnovnimi in višjimi človeškimi potrebami so jih poimenovali višje vsakdanje dejavnosti (angl. Advanced Activities of Daily Living).
-
Zdravilna moč poezije
Poezija nas povezuje z lepoto sveta in vsem dobrim, a tudi spominja na vse težave, s katerimi se morda spopadamo. Ne izogiba se težkim temam, nasprotno, pogosto jih celo izpostavlja, s tem pa nam sporoča, da so tudi drugi izgubili ljubljene, doživeli razočaranja, se soočali z žalostjo ali trpeli tako, kot trpimo sami. Pomaga nam, da sprejmemo lastne strahove in občutke odmaknjenosti, ter nam daje občutek povezanosti v širši skupnosti.
Znanstvene študije na Univerzi Johns Hopkins pritrjujejo tezi, da je poezija koristna za zdravje. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da sta branje in pisanje pesmi pri posameznikih opazno znižala raven negativnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, zaskrbljenost in utrujenost. Kot eno od pesmi, s katero se lahko poistovetimo, navajajo pesem Hiša za goste Jalal al-Din Rumija, sufijskega mistika iz 13. stoletja in še danes enega najbolj cenjenih pesnikov, ki pravi, naj na vse življenjske izkušnje in občutke, tako negativne kot pozitivne, gledamo kot na začasne obiskovalce v naši hiši za goste – v nas samih. Pesem potrpežljivo in sočutno svetuje, naj tudi negativna čustva prepoznamo kot učitelje, ki so potrebni za našo osebno rast.
Upokojensko pivo ter 13. in 14. pokojnina
Kako živijo pri sosedih
V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se žal pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje v Franciji. Osrednji vzrok za proteste pa je pokojninska reforma, še zlasti spremembe, kot sta dvig upokojitvene starosti z 62 let na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno. Zato nas je zanimalo, kako živijo upokojenci v naših sosednjih državah.
Preden »skočimo« na obisk k upokojencem v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, pa vseeno za hip ostanimo v Franciji. Tamkajšnja vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Emmanuela Macrona, uradno napovedala na začetku letošnjega leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul. Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate in številne druge. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Prav zaradi dogajanja, povezanega s spremembami pokojninske reforme in dobesedno grozečimi napovedmi o možnem sesutju pokojninskega sistema v Franciji, so razmišljanja o razmerah in stanju pokojninskega sistema postala vse glasnejša tudi pri slovenskih sosedah.
