Ob današnjem svetovnem dnevu oživljanja Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije osveščata o pomenu oživljanja z namenom, da bi si ljudje med seboj pomagali takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Kot so opozorili, se namreč 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi v bližini sorodnika ali prijatelja. Trije enostavni koraki, ki lahko rešijo življenje, so prepoznavanje znakov srčnega zastoja, klic na 112 in izvajanje stisov prsnega koša.

Na leto se pri nas zgodi do 1700 srčnih zastojev. To pomeni 3-5 oseb vsak dan. Nobena služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Zavedanje ljudi, da lahko oseba po srčnem zastoju v primeru, da ne začnemo oživljanja, umre v 10 minutah, je zato izjemno pomembno. Brez oživljanja že v treh do petih minutah nastanejo nepopravljive okvare možganov, stisi prsnega koša pa možnost preživetja povečajo za trikrat.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Gozd Martuljku pripravil konferenco o priložnostih za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu. Na njej domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse in poudarke evropskega projekta Mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru (ASTAHG).

Kot je izpostavila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ, je država s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznala velik izziv aktivnega in zdravega staranja za vse. Ukrepi v akcijskih načrtih pa bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar skozi svoje mehanizme vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija. Ključna bo lokalna implementacija v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je prepričana.

 Zobozdravniki bodo od 15. oktobra do 15. novembra paciente  še posebej pozorno osveščali o ustni higieni, jih poučili, kako pravilno in dobro očistiti zobe in o  nevarnostih paradontalnih bolezni. V tem času namreč že šestnajsto leto zapored  poteka akcija Zdrave dlesni. V njej sodeluje 850 zobozdravnikov, ki naj bi  v mesecu dni predvidoma pregledali okrog 87.500 pacientov.

 Zobozdravniki bodo paciente predvsem poučili o nujni redni uporabi medzobnih ščetk. Kot je na novinarski konferenci poudarila vodja akcije Zdrave dlesni Katarina Petrović, si večinoma zobe čistimo rutinsko, dvakrat na dan jih zdrgnemo z zobno ščetko. Vendar pa tako očistimo le tri od petih ploskev zoba, če pa enkrat na dan uporabimo še medzobno ščetko, bodo zobje res dobro očiščeni. Le te namreč dosežejo medzobne prostore, kjer se nabirajo ostanki hrane in sčasoma povzročajo težave.

 Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pripravljajo informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja. Predstavniki hrvaškega zavoda za  pokojninsko zavarovanje vam bodo na voljo za vsa vprašanja.

Če ste uživalec hrvaške pokojnine ali ste bili zaposleni na Hrvaškem in potrebujete informacije o uveljavljanju pravice do hrvaške pokojnine, se v četrtek, 17. oktobra 2019, od 10. do 14. ure, oglasite na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani, na sedežu Zpiz.

 Zavod Simbioza Genesis  v tednu od 14. do 21. oktobra, že šestič zaporedoma  pripravlja projekt Simbioza Giba, za osveščanje ter promocijo zdravega in aktivnega življenja za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih.

Udeležite se brezplačnih telesnih aktivnost, od splošne vadbe, pohodov, teka, plavanja, iger z žogo, kolesarjenja, plesa, dvoranskih športov, planinarjenja, pa tudi balinanja, nordijske hoje in joge.  Na približno 200 mestih po vsej državi bo, kot vsako jutro, vse leto, jutranja telovadba 1000 gibov, ki jo bo izvajala Šola zdravja. Vadbe  najpogosteje potekajo v vrtcih in osnovnih šolah. Zdravstveni domovi izvajajo teste hoje, posameznikom pa svetujejo primerno športno vadbo.

Tako se glasi naslov javnega pisma, ki ga je Zveza Društev upokojencev Slovenije (Zdus) naslovila na poslance Državnega zbora RS v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o poslancih. Kot so zapisali, so »zgroženi nad dejstvom, da si v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režete, sploh upate razmišljati, da bi sebi namenili še več.«  Vsebino pisma povzemamo v nadaljevanju.

 Kot je zapisal predsednik zveze  upokojencev, Janez Sušnik, je Zdus pred 14 dnevi na državni zbor naslovil zahteve za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020. Ker odgovora še niso prejeli, zdaj v javnem pismu zahteve ponavljajo:  

 Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo 12. oktobra, poteka pod geslom Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica., si prizadeva za širitev dostopnosti do paliativne oskrbe po vsem svetu. Ta zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.

 Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo na  preveliko stigmo, zaradi katere ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči.

Najpogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja (depresija, anksioza ipd). Pogosto se te bolezni razvijejo iz t.i.  stresnih motenj, ki se razvijejo ob zelo stresnih dogodkih. Močan čustveni odziv vključuje hude občutke nemoči in moti dnevno delovanje, saj se pojavljajo nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo s popoldansko slavnostjo obeležil 130-letnico zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem. Uvedeno je bilo 1. avgusta 1889, ko je bila ustanovljena prva bolniška blagajna v Ljubljani.

 Okrajna bolniška blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanje za delavce, temeljila pa je na državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo, so spomnili na zavodu.

 Zavod za aplikativne študije, OPRO,  v četrtek, 10. oktobra, ob 18:30, v Centru kulture Španski borci predstavlja publikacijo z naslovom Starost ni za mevže ali o nasilju nad in med starimi. Na pogovoru bodo sodelovali: dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, psihiater in literat  Matjaž Lunaček in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Otto Gerdina.

Kot je med drugim zapisano v publikaciji, so stari ljudje fizično in socialno šibkejši, zato se težje branijo oziroma pobegnejo, obenem so do nasilja manj kritični in ga redkeje prepoznavajo. Nasilje v partnerski zvezi doživljajo kot osebni neuspeh, kot sramoto, ga razumejo kot zasebno zadevo. In gotovo jih je strah, da bi zadnja leta preživeli sami, zato težko zberejo pogum, da bi ukrepali. Po drugi strani pa  žrtve partnerskega nasilja v starosti niso zaščitene in nimajo denimo niti varne hiše, kamor bi se zatekle.