Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Bralko zanima, kaj sploh krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je mesečni strošek 35 evrov namreč za marsikoga, še posebej za upokojence, velik strošek. Zanima jo še, ali lahko to zavarovanje prekine.
Hvala za vprašanje, ki zanima marsikoga. Domnevam, da je bralka seznanjena s tem, da je zdravstveno zavarovanje v Sloveniji sestavljeno iz dveh delov – iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja smo vključeni vsi državljani, vendar pa nam obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, zato je nekatere treba doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno, kar pomeni, da ga lahko prekinemo, a šele po poteku enega leta od sklenjenega zavarovanja in s trimesečnim odpovednim rokom.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
Bralec navaja, da mu je bila lansko leto starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerjena v višini 58,5 odstotka pokojninske osnove, kar se mu zdi krivično, glede na to, da se zdaj odstotek odmere pokojnine za moške vsako leto zvišuje. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine po višjem odmernem odstotku, če bi se ponovno zaposlil.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.
Morda invalidnina znova za vse
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v primerjavi z zakonom (ZPIZ-1), veljavnim pred njim, invalidnine za telesno okvaro ne uvršča več med pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Invalidnina je bila po ZPIZ-1 in predpisih, veljavnih pred njim, ki so urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarno nadomestilo. Do takega prejemka je bil upravičen zavarovanec s telesno okvaro, nastalo praviloma med zavarovanjem, če je izpolnjeval predpisane pogoje, določene v zakonu.
S socialno kapico se ruši sistem solidarnosti in socialne varnosti
Vlada Republike Slovenije je 19. marca Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem Predlog zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona predvideva tudi uvedbo t. i. socialne kapice, tj. omejitev obračunavanja in plačila prispevkov za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) nad določeno višino prejemkov, konkretno, ko osnova za plačilo prispevkov preseže bruto 6.000 evrov.
V samem predlogu zakona je to pomembno področje zelo skopo opredeljeno, in sicer z enim odstavkom v uvodnem delu, kratkim členom in enim odstavkom obrazložitve.
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec
PLAČILO STROŠKOV SERVISA KLIMATSKE NAPRAVE
Bralca pišeta, da sta pred več kot petimi leti kupila klimatsko napravo, ki pa jo je bilo treba že večkrat popravljati. Klimatska naprava se je tudi letos pokvarila in ponovno sta jo peljala na servis. S servisa so ju obvestili, da je naprava popravljena, vendar zahtevajo, da pred ponovno montažo plačata za popravilo.
Bralca sta v tem primeru potrošnika, kar pomeni, da imata glede uveljavljanja napak na napravi več možnosti, kot bi jih imela, če bi bila na primer poslovna subjekta. Potrošnik ima namreč možnost, da pri tovrstni napravi uveljavlja tako pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake kot tudi pravice iz naslova garancije za brezhibno delovanje tehnične naprave.
Plačilna disciplina se izboljšuje
V lanskem letu je na pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplivala tudi epidemija covida-19, zaradi katere so bili sprejeti številni ukrepi interventne zakonodaje. Tako je bila za samozaposlene uveljavljena oprostitev plačila prispevkov oziroma avtomatični odlog plačila prispevkov ob izpolnjevanju pogojev. Za delodajalce pa oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plač za čakanje na delo in od plač za delo. Do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost pa ni bila upravičena oseba, ki na dan vloge ni imela plačanih zapadlih davčnih obveznosti. Kljub težkim razmeram je Finančna uprava RS (Furs) za pokojninsko blagajno lani pobrala 4.144.858.576 evrov prispevkov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
LANSKI DOPUST IN REGRES
Bralkin sin, ki dela v manjšem podjetju, je bil nekaj časa na interventnem čakanju na delo, nato je delal s polovičnim delovnim časom in šele zadnji mesec dela spet normalno. Ostalo mu je kar nekaj lanskega letnega dopusta, zato ga zanima, ali ga lahko izkoristi tudi po 1. juliju in ali bo kljub poslovnim težavam delodajalca upravičen, da do tega datuma prejme regres.
Na podlagi tretjega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delavec dva tedna letnega dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija naslednje leto.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE PRI ODVAJANJU BLATA
Bralki so se pred tremi meseci pojavile dodatne težave pri odvajanju blata, ki ga že vrsto let odvaja neredno. Najprej je opazila povečano količino odvajanja plinov skupaj s pojavom brezbarvne sluzi. Pred 14 dnevi je na blatu opazila kri, za katero meni, da je posledica hemoroidov.
Manjša količina sluzi v blatu je običajna. Povečana količina je lahko posledica različnih bolezni. Sluz, ki se v večji količini pojavi na površini blata, običajno izhaja iz debelega črevesa, tista pomešana z blatom pa pri motnjah v tankem črevesu. Sluz iz debelega črevesa je brezbarvna, iz tankega pa rumena. Če je količina sluzi večja, lahko izzove potrebo po odvajanju, običajno tudi manjših količin blata. Povečana količina sluzi je lahko posledica stresa, dolgotrajnega zaprtja, vnetnih ali avtoimunskih bolezni, sindroma razdraženega črevesa, Cronove bolezni, zapore črevesja.
Najvišje priznanje za prostovoljstvo Rožci Šonc
Zdusove strani
Rožca Šonc, dolgoletna prostovoljka in vodja Zdusovega programa Starejši za starejše, je prejemnica najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, razvoja in njegove promocije za leto 2020.
Humanitarno delo je začela opravljati že v času svoje poklicne poti kot pobudnica ustanovitve aktiva delovnih invalidov novomeške tovarne zdravil Krka in skupine za pomoč odvisnikom. Po upokojitvi je prevzela številne pobude v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Od leta 2005 vodi program Starejši za starejše, ki pomoči potrebnim posameznikom, starejšim od 69 let, omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Zaradi razvejane organizacijske strukture programa so neprecenljivi njena podpora društvenim in pokrajinskim koordinatorjem, povezovalno delovanje med društvi in lokalno skupnostjo ter neformalna mediatorska vloga. Poslanstvo programa je prepoznal tudi Evropski parlament in mu leta 2017 podelil najvišje evropsko humanitarno priznanje državljan Evrope. Program poteka že sedemnajsto leto, vanj pa je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev, ki jih oskrbuje 3500 prostovoljcev. Tudi med epidemijo je deloval nemoteno, a z nekaterimi prilagoditvami.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
DOBRI ODNOSI, DOBRO ZDRAVJE
Naročnica je na srečanju potožila o osamljenosti, ki jo pesti zadnja leta. Mož je umrl, otroci so zaposleni in nimajo časa zanjo. Dnevi ji minevajo tako, da ureja vrt in okolico hiše, gre na sprehod s kužkom, vendar je vse to premalo, da bi se ji življenje zdelo izpolnjeno.
V neki raziskavi so vprašali starejše ljudi, kako ocenjujejo zadovoljstvo s svojim življenjem v otroštvu in mladosti, zrelih letih in zdaj na starost. Pokazalo se je, da so najbolj nezadovoljni ravno v zadnjem obdobju življenja. Vendar ni nujno, da bi tako ostalo. Ključ do lepega življenja je v rokah vsakega posameznika, pravzaprav v kakovosti odnosov, ki jih ima z drugimi. Ljudje, ki imajo dobre čustvene odnose, so bolj zdravi in dokazano dlje živijo. Tudi če zbolijo, bolezen prenašajo bolje kot tisti, ki se počutijo osamljene.
