IGRANJE Z IZLOČKI

Na nas se je obrnila že skoraj obupana bralka, ki doma skrbi za nepokretno mamo z napredovano obliko alzheimerjeve demence. Besedno sporazumevanje ni več mogoče, pomoč potrebuje pri vseh dnevnih aktivnostih. Zadnje čase pa se večkrat pomaže z blatom – tako sebe kot posteljo. Prosi za pojasnitev maminega vedenja in kaj lahko stori.

Spoštovani, razumem vašo stisko, zato najprej pojasnilo, kaj se pravzaprav dogaja. Ljudje smo ves čas v stiku z zunanjimi dražljaji in okolico zaznavamo z dotikom, sluhom, vidom, okusom in vonjem. Samo zaznavanje pa je odvisno od gibanja, in če hočemo določeni predmet spoznati s pomočjo dotika, ga moramo v roki premikati. V procesu zaznavanja s tipom ločimo taktilno in haptično zaznavo oziroma percepcijo. Taktilna zaznava se nanaša na dotik nekega predmeta, haptična pa na aktivno raziskovanje predmeta. Ko tipno zaznavamo težo, trdnost in podobno, gradimo haptični spomin, ki je nujno potreben za vizualno predstavo o predmetu.

POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO

Bralca zanimajo pogoji za vdovsko pokojnino, in sicer kdaj lahko žena pridobi pravico do vdovske pokojnine po umrlem možu. Poleg tega bi rad še okvirno informacijo o odmeri vdovske pokojnine.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let.

ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU

V kovinskopredelovalnem podjetju delodajalec zaradi občutnega zmanjšanja naročil napoveduje odpuščanja. Bralec je star več kot 55 let in ima status starejšega delavca. Zanima ga, ali ga mora kljub temu skrbeti pred napovedanim odpuščanjem.

Glede na podatek, da je delavec že dopolnil starost 55 let, je njegovo predvidevanje, da ima status starejšega delavca sicer pravilno, toda tak status mu še ne daje pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot ga je tak status dajal po starem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Status starejšega delavca ima namreč po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu na primer brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.  

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka ima več neurejenih pravnih razmerij v zvezi s sosedi. Meni, da je čas, da se stvari uredijo, da ne bodo še njeni potomci obremenjeni s tem. Že pred leti je poskušala doseči dogovor glede delitve zemljišča ob dvostanovanjski stavbi, v kateri živi, pa ni bila uspešna. Za ureditev bi morala vložiti predlog na sodišče, vendar je ugotovila, da so stroški zelo veliki in jih ne bi zmogla plačati, tako da je takrat to namero opustila. Zdaj razmišlja, ali bi lahko dobila tako imenovano brezplačno pravno pomoč za ureditev teh zadev.

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

Sedeminsedemdesetletni bralec hodi na redne letne ultrazvočne kontrole zaradi razširjene trebušne aorte. Ob začetku je bil premer aorte 3,5 centimetra in povedali so mu, da bo potreben operativni poseg, ko bo velika pet centimetrov. Ob zadnji kontroli je bil premer takšen, vendar so ga samo naročili na kontrolo čez šest mesecev. Boji se, da bi prišlo do razpoka, zato ga zanima, ali naj gre h kirurgu samoplačniško, kakšen poseg ga čaka in ali mora dotlej le mirovati.

Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 13. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

KLJUČ DO POLNEJŠEGA ŽIVLJENJA

Praznični čas, ki je za nami, je bil za marsikoga zaradi osamljenosti ali slabih družinskih odnosov vir žalosti, nezadovoljstva in nesreče. Pa vendar verjamem, da ne glede na to, kaj se nam dogaja, je v veliki meri odvisno od nas, kako se na dogodke odzovemo. Življenje namreč sestavlja deset odstotkov tega, kar se nam zgodi, in devetdeset odstotkov tega, kako se na to odzovemo. Če želimo živeti polno in kakovostno življenje ne glede na omejitve, ki jih morda imamo, se moramo odločiti, čemu bomo namenili pozornost in čemu ne.

NESPEČNOST PRI STAREJŠIH

Bralka sprašuje, kako se spopasti z nespečnostjo, saj opaža, da njen 79-letni mož zvečer težko zaspi, ponoči se večkrat zbuja. Čez dan je utrujen, opaža motnje pozornosti in razdražljivost.

Spanje je izredno pomemben proces v naših življenjih, saj prespimo skoraj tretjino življenja – eni več, drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in posamezniku lahko zadostuje tudi pet ur spanja. Kajti ni tako zelo pomembna dolžina spanja kot pa njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti.