Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KDO IMA PREDNOST PRI CEPLJENJU
Bralko, staro 75 let, zanima, ali obstaja kakšen uradni dokument, ki bi določil, kdo ima prednost pri cepljenju proti covidu-19. Zanima jo še, kdaj bo na vrsti in ali bomo državljani lahko prosto izbirali med različnimi cepivi.
Uradni dokument obstaja, in sicer so to Priporočila glede oblikovanja prednostnih skupin, ki sta jih skupaj izdala NIJZ in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Glavni cilji priporočil so zmanjšanje umrljivosti zaradi covida-19, izboljšanje zdravja prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka bolezni pri posameznikih in razbremenitev zdravstvenega sistema ter tudi ponovni zagon gospodarstva ter vzpostavitev normalnih pogojev za izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje kot tudi vseh drugih dejavnosti, ki so bile pred koronakrizo povsem običajne.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DENARNO NADOMESTILO
Bralec sprašuje za 28-letnega sina, ki se mu sredi februarja izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas 4 mesece, sklenjena pa je bila 15. oktobra lani. Ker mu delodajalec pogodbe ne bo podaljšal, ga zanima, ali bom upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
Ker nimamo podatkov o njegovih predhodnih zaposlitvah, kaže omeniti, da po sistemskem zakonu, ki ga za opredelitev denarnega nadomestila predstavlja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), za pridobitev dvomesečnega denarnega nadomestila pri zavarovancih, mlajših od 30 let, zadošča vsaj 10 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zavarovanja se lahko doseže na podlagi ene ali več pogodb, ki niso nujno zaporedne, ampak lahko tudi z vmesnimi prekinitvami.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VIŠINA LETNEGA DODATKA
Bralka navaja, da v preteklih letih ni bila upravičena do letnega dodatka v celotni višini, čeprav slovenska in nemška pokojnina znašata skupaj manj kot 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi letos prejela letni dodatek le v sorazmernem delu, saj je slišala, da bo letos pri izplačilu letnega dodatka drugače za tiste z nizkimi pokojninami.
Letni dodatek je temeljna pravica iz obveznega zavarovanja z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter večje socialne varnosti, zato je s posebnim zakonom določen tudi v različnih višinah. Do njega so upravičeni uživalci pokojnin po slovenskih predpisih, razen tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg, in tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
SUHA USTA
75-letna bralka, ki se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka in povišanih holesterolov, sprašuje o morebitnem vplivu zdravil na suhost ust. Enaka zdravila (Exforge, Sinvacor, Asentro, Helex občasno) jemlje že dolgo. Nima sladkorne bolezni in nima večjih težav s hrbtenico ali bolečin v sklepih. Občasno ima občutek peska v očeh, ki se ji pogosto solzijo.
Na prvi pogled bi bil odgovor zelo enostaven. Asentra zelo pogosto povzroča suha usta, kombinirane učinkovine v tableti Exforge občasno, Sinvacor in Helex zelo redko. Pred morebitno ukinitvijo Asentre, ki mora biti nujno postopno, je zelo pomembno pretehtati koristi zdravila in stopnjo neželenega učinka. Pozorno moramo oceniti tudi morebitne preostale vzroke suhih ust, ki jih ni malo. Predvsem pri sistemskih boleznih so sočasno pogosto prisotne tudi suhe oči.
Solidarnostni dodatek za upokojence
Državni zbor je 29. decembra potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (PKP7), ki med drugim določa izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga je izplačal 11. januarja 2021.
Gre za enega izmed načinov, s katerimi želijo čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo. Predstavlja pozitiven finančni vpliv na upokojence, saj je njegov namen izboljšati položaj najranljivejših skupin prebivalstva.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROCI LOČENIH STARŠEV
Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.
Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.
Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.
Skrb za vzdržnost pokojninskega sistema
Na pobudo sindikalnih predstavnikov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila 20. januarja seja v zvezi s sedmim protikoronskim zakonom in njegovo določbo o odpuščanju starejših delavcev. Gre za 21. in 22. člen zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je državni zbor sprejel 30. decembra lani.
Za lažje razumevanje pobude in razprave na seji sveta naj pojasnim, da omenjena člena posegata v dva zakona, in sicer v zakon o delovnih razmerjih (89. člen) in v zakon o javnih uslužbencih (156. člen), ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 89. člen zakona o delovnih razmerjih v prvem odstavku določa razloge za odpoved (na primer poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlogi), v drugem pa jasno določa, da je pogodbo o zaposlitvi dopustno odpovedati le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MOJE ŽALOVANJE
Aprila bo leto dni, odkar je umrl moj mož. Skupaj sva bila štirideset let, lanskega maja bi praznovala obletnico. Smejala sva se v kuhinji, jaz sem šla k računalniku, on kosit travo. Našla sem ga ležati ob kosilnici. Nikoli ne bom pozabila njegovih široko odprtih oči, ko se mu je nepričakovano ustavilo srce. Moj svet je v trenutku razpadel in znašla sem se v temni luknji.
Žalovanje je zelo individualen proces. Tako kot dva prstna odtisa nista enaka, si tudi dve osebi nista podobni v načinu, kako se spopadata z izgubo in kako se prebijata skozi obdobje, ki je čustveno izjemno zahtevno in naporno. Če to vemo, potem ne silimo žalujočega v nekaj, česar preprosto ne zmore. V mojem primeru je to hrana. Nekateri posegajo po velikih količinah hrane in se na tak način tolažijo. Meni je mučno, ko me bližnji ves čas sprašujejo, ali sem jedla, in me celo silijo, naj kaj pojem. Ne morem, preprosto ne gre.
-
Pokojnina je ustavna pravica, ne miloščina
Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, je januarja gostovala na radiu Štajerski val. Med drugim je povedala, da je ponosna na nekatere dosežke zveze, kot so program Starejši za starejše, usklajevanje pokojnin, sprejetje demografskega sklada ter prizadevanja za zdravstveno in pokojninsko reformo. Ob tem je vnovič poudarila, da je pokojnina ustavna pravica, ne miloščina. Takole je dejala: »Razjezi me, če kdo reče, da upokojenci kogar koli izkoriščamo. Upokojenci ne izkoriščamo nikogar, pokojnine smo si zaslužili. Mi smo denar akumulirali. In če bi se denar vedno uporabljal namensko za pokojnine in vlagal v zdrave naložbe, bi danes lahko imeli lepše pokojnine. Podpiramo tudi oblikovanje demografskega sklada in apeliramo na mlade, naj se vključijo, da si bodo zagotovili pokojnine.« Njeno izjavo so poslušalci radia izbrali za »iskro tedna«. A. Ž. foto: radio Štajerski Val
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KAKO POTEKAJO ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
Bralka je slišala, da zobozdravniki sicer delajo, ampak da se je treba pred obiskom testirati na okužbo z virusom SARS-CoV-2. Zanima jo, ali to drži in ali zobozdravniki obravnavajo samo nujne primere.
Zobozdravniki že nekaj časa normalno sprejemajo paciente. Ne drži, da se je treba za obisk zobozdravstvene ambulante testirati na okužbo z virusom SARS-CoV-2, tako testiranje je obvezno le, če pacienti kažejo znake okužbe z virusom (vročina, trdovraten kašelj, slabo počutje, izguba vonja ali okusa ipd.). V tem primeru jih lahko na testiranje naroči tudi zobozdravnik.
