Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC
Bralko zanima, ali še imamo zastopnike pacientovih pravic in kako ti lahko pomagajo, če so pacientom kršene pravice na področju zdravstva.
V devetih območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje deluje 13 zastopnikov pacientovih pravic. Pri delu so samostojni in neodvisni, kar pomeni, da ne smejo biti člani organov upravljanja in nadzora izvajalcev zdravstvene dejavnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih zdravstvenih zavarovalnic niti gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali prodajo zdravil ali medicinskih pripomočkov, ter ne smejo imeti funkcij v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, političnih strank ali sindikatov. Njihovo delo je za pacienta brezplačno in zaupno.
-
Ena osrednjih točk na aprilski seji sveta Zpiza je bilo poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) o pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki ni aktualna samo za svet zavoda, ampak tudi za širšo javnost, še zlasti pa za zavarovance. Med upokojenci prevladuje mnenje, da sta bila na tem področju red in solidno poslovanje, ko je še veljal SDK, pa vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti pomembno izboljšalo.
Furs, ki kot taka institucija deluje od leta 2014, si s številnimi dejavnostmi zelo prizadeva za izboljšanje pobiranja prispevkov. Izvaja vse mogoče ukrepe, ki jih določa veljavna zakonodaja, pa tudi tiste, ki niso predpisani, so pa dovoljeni, in to prav z namenom, da bi se bistveno izboljšala disciplina zavezancev za poravnavanje predpisanih obveznosti. Prav gotovo vas zanima, koliko Furs letno pobere vseh dajatev za štiri javnofinančne blagajne. Znesek ni majhen in znaša 15.527.288.034 evrov.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI
Bralka A. L. iz Primorske navaja, da je zaradi pogostih bolniških zdravljenj pisno pooblastila osebo iz bližnjega sorodstva za prejem njene pokojnine, ki jih prejema po pošti, ter za plačevanje določenih storitev. Zaradi dvoma glede upravičene porabe njenih sredstev bi ponovno želela sama razpolagati s svojo pokojnino, vendar se pooblaščena oseba s tem ne strinja.
Zakon določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega niti podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga zgolj upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRATICE IN IZRAZI NA IZVIDU
71-letna bralka je bila pred kratkim pri kardiologu zaradi vse večje zadihanosti pri hoji po stopnicah in večjih naporih. Naročena je bila še na ultrazvok srca. Začela je jemati predpisana zdravila in se že bolje počuti. Pred dnevi je prejela izvid, vendar ne pozna kratic in posameznih izrazov. Zanima jo, kaj pomenijo IBS, SP in bandopneja.
Bralci me pogosto sprašujejo za razlago posameznih kratic. Ko sem začela delati kot zdravnica, smo latinske izraze vedno bolj nadomeščali s slovenskimi. Danes je pod vsako šifro diagnoze slovenski izraz. Res je tudi, da so bile diagnoze in odpustnice namenjene zdravnikom. Bolniki niso imeli možnosti spletnega dostopa do vseh mogočih podatkov o bolezni niti niso tako natančno pregledali in preverjali izvidov. Večinoma so zaupali zdravnikom, dejstvo pa je, da smo takrat imeli več časa za pogovor. Specialisti nismo bili tako ozko usmerjeni na posamezne organe, prav gotovo pa je bilo naše znanje manj poglobljeno in manj podprto z dokazi. Posledica ozke usmerjenosti je manjše število diagnoz, ki jih uporabljamo iz dneva v dan. Če je le-ta sestavljena iz več besed, se udomači kratica, ki postane pri specialistih za posamezne stroke splošno uporabljena. Včasih se tudi sama ujamem v past nerazumevanja le-teh. Takrat pomaga računalnik.
Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin
Izračuni pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, na njegovem začetku še niso mogoči. Zanje namreč zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovancev še zakonsko določene enotne elemente, ki so vsi praviloma znani in objavljeni šele v drugem četrtletju. Ti obsegajo: višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike za preračun osnov iz prejšnjih let na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane v predhodnem letu, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter zneska najnižjih pokojnin. Osebni podatki pa obsegajo predvsem podatke o plačah in/ali zavarovalnih osnovah, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali »osnovah«, kot to določa zakon, ter dopolnjeni pokojninski dobi.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
IZRABA LETNEGA DOPUSTA
Bralca zanima, komu pripada sorazmerni del letnega dopusta in kako je s prenosom neizkoriščenega dopusta v naslednje leto.
Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če delavca zaposli po tem datumu, se lahko sorazmerni dopust za tekoče leto določi že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.
Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.
Plaketa Mestni zvezi upokojencev
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev je prejela plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2018. Kot je zapisano v obrazložitvi, se je zveza, ki je lani praznovala svojo 40. obletnico, prva v slovenskem prostoru odzvala na zgodovinske demografske spremembe, ki obdobja učenja, dela, ustvarjanja in oddiha naslavljajo na vse generacije. Že pred 12 leti so vzpostavili prvi dnevni center aktivnosti. Danes jih je sedem, v njih pa deluje mreža ponudbe svetovanj, informacij, razvedrila, komunikacije in vključevanja v okolje ter povezuje več kot 200 prostovoljcev in čez 2000 starejših. Plaketo je prevzel njen predsednik Marjan Sedmak.
(fotografija: arhiv MOL)Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OPOROKA IN NUJNI DELEŽI
Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.
Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAH PRED PSI
Naročnica se je dogovorila za srečanje z menoj zaradi osemletne vnukinje. Deklica se namreč na smrt boji psov, zato bi ji babica rada pomagala. Vsak sprehod na prostem postane težava, saj je veliko sprehajalcev, ki imajo tudi štirinožnega spremljevalca. Najhuje je, če kateri od njih prosto teka naokrog. Takrat se dekličin strah in nemir še povečata, saj se boji, da bi pes prišel do nje in ji kaj hudega naredil.
Kadar je strah pred psi tako močan, kot je pri tej deklici, govorimo že o kinofobiji. Otroku, pa tudi odraslim osebam, onemogoča sproščene dejavnosti na prostem. Strah lahko izvira iz negativnih izkušenj (pasji ugriz), velikokrat pa se prenese z odraslega na otroka. V tem primeru se dekličina mama ravno tako boji psov. Pogovor s starši je zelo pomemben, saj nam lahko osvetli marsikaj, kar vpliva na njihovega otroka.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VPOGLED V ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO
Bralca zanima, ali se lahko kot pacient seznani s svojo zdravstveno dokumentacijo, ali ima glede tega kakšne stroške in ali ima pravico zahtevati, da mu zdravnik pojasni, kaj pomenijo določeni strokovni izrazi.
Kot pacient imate ob prisotnosti zdravnika (oziroma zdravstvenega delavca in sodelavca) pravico do vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na vas. Prav tako imate pravico, da to zdravstveno dokumentacijo fotokopirate ali jo na kakšen drugačen način reproducirate.
