Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU
Bralka je v zadnjem času prebrala veliko o nevarnih boleznih, ki jih povzročajo klopi, predvsem o klopnem meningoencefalitisu. Zanima jo, ali je cepljenje proti tej bolezni mogoče in ali je varno.
Vesel sem tega vprašanja, še posebej zato, ker je zavest o nujnosti cepljenja proti različnim boleznim v Sloveniji na precej nizki ravni. Klopni meningoencefalitis je resna in pogosto nevarna bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom takega klopa, ogroža pa predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (to je predvsem spomladi in poleti, lahko pa tudi v drugem obdobju) zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
O SMISELNOSTI OPERATIVNEGA POSEGA
Več kot 80 let stara bralka želi mnenje o smiselnosti operativnega posega trebušne kile, ki je nastala po večkratnih operacijah tankega črevesja. Nosi kilni pas in ob tem nima bolečin, hodi in še kaj pobrklja po vrtu. Moti jo, ker je stena kile zelo tanka in da ji občasno uide voda. Pred dvema letoma je bila že predvidena za poseg. Na dan operacije so ji rekli, da bo po posegu verjetno težje dihala. Ustrašila se je, zato ni privolila v operacijo. Osebni zdravnik jo zdaj ponovno pošilja na pregled h kirurgu. Ne ve, ali naj sploh gre.
O predvidenih spremembah pokojninske zakonodaje
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je marca predstavilo predlog predvidenih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki se nanašajo na odmerni odstotek, dvojni status in dvig upokojitvene starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe postopno po dva meseca na leto s 65 na 67 let z začetkom uveljavitve leta 2023. Predlog sprememb je obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer so se po predstavitvi predloga dogovorili za oblikovanje pogajalske skupine, ki je nadaljevala delo v zvezi s predlaganimi spremembami.
Konec septembra bo znan odstotek izredne uskladitve
Po Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS 1819) bodo pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz invalidnosti, po zdaj veljavnem zakonu in prejšnjih predpisih, pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in dodatki k pokojninam po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, poleg redne uskladitve, določene v sistemskem zakonu (ZPIZ-2) – to je, kot je znano, zavod izvedel februarja letos – v letu 2019 deležni tudi izredne uskladitve.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPUŠČANJE IN BOLNIŠKI DOPUST
Bralec pravi, da se lahko zgodi, da bodo v podjetju zaradi reorganizacije poslovanja odpustili določeno število zaposlenih. Ker čaka na zahtevnejšo operacijo, zaradi katere bi bil dalj časa nezmožen za delo, ga zanima, kako na morebitno odpoved vpliva bolniški dopust.
V primeru, kot je opisan, je očitno, da bo delodajalec podal delavcu odpoved zaradi poslovnega razloga, kjer bo moral najprej preveriti, ali ima delavec morda status varovane osebe pred odpovedjo, na primer, ali gre za starejšega delavca ali invalida, saj je v takem primeru postopek nekoliko drugačen od običajnega.
Potrebe po stanovanjih večje od ponudbe
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lani povečal število nepremičnin, a so potrebe še vedno večje od ponudbe. V njihovi ponudbi prevladujejo namenska najemna stanovanja. Več starih stanovanj so obnovili, nova oskrbovana stanovanja pa načrtujejo na Bledu in v Mariboru.
Skupščina Nepremičninskega sklada PIZ je na junijski seji obravnavala povzetek letnega poročila za leto 2018. V razpravi so člani skupščine poudarili, da je bilo poslovanje družbe tako kot tudi v preteklih letih uspešno. Pri tem so opozorili na skrb družbe za primerno bivalno okolje upokojencev in drugih starejših, ki mora ostati prioriteta tudi v prihodnje, saj se je treba zavedati demografske slike v Sloveniji in staranja njenega prebivalstva.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRODAJA VNUKOVE DEDIŠČINE
Kot piše bralka, je njen pokojni mož premoženje zapustil vnuku. Njegova mama, bralkina bivša snaha, ki ima polno skrbništvo nad sinom, je napovedala, da bo premoženje prodala. Bralka bi rada to preprečila, saj se ji zdi nedopustno, da bi vnuk še pred polnoletnostjo ostal brez dediščine.
Z novim družinskim zakonikom je uvedenih nekaj sprememb glede razpolaganja s premoženjem, ki je v lasti otroka. Prejšnja ureditev je določala, da je za razpolaganje potrebno soglasje centra za socialno delo, z novo ureditvijo pa je določeno drugače, pri čemer zakon ločuje dva položaja, in sicer položaj, ko je otrok starejši od 15 let, in položaj, ko je otrok mlajši od 15 let.
-
Generalni direktor RTV Slovenija obiskal Zdus
Na povabilo vodstva je Zdus julija obiskal Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, saj je njihova predstavnica v programskem svetu RTV Marija Orešnik na eni izmed sej izpostavila pomisleke vodstva zveze glede uskladitve RTV-prispevka.
Pogovarjali so se tudi o programskih vsebinah, vezanih na starejšo populacijo prebivalstva. Ker področje ni v neposredni pristojnosti generalnega direktorja, je Igor Kadunc obljubil, da se bodo vnovič sestali, tokrat skupaj z radijskimi in televizijskimi odgovornimi uredniki. (Besedilo in fotografija: T. K.)
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POMANJKANJE ZANIMANJA
Z naročnikom sva se pogovarjala o vnuku, za katerega ga zelo skrbi. Sicer ima visokošolsko izobrazbo, vendar je povsem otopel. Nič ga posebej ne zanima, službo išče, vendar se mu večina ponujenih priložnosti zdi nezanimiva ali premalo plačana. Dneve preživlja pred računalnikom ali s prijatelji in nič ne kaže, da bi imel kakšne želje ali cilje za prihodnost.
Vsi starši si za svoje otroke želijo, da bi bili v življenju uspešni in zadovoljni. Vendar je v zadnjem času kar precej mladih, ki to niso. Kar ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj, nimajo nobenih želja, da bi bili uspešni vsaj na katerem od življenjskih področij. Seveda se starši začnejo spraševati, kaj so naredili narobe, da so njihovi otroci tako pasivni. Delno so mogoče res pripomogli, saj je za zdajšnjo generacijo značilno, da je bila pretirano zaščitniško vzgojena. To, da podmladek večinoma dobi skoraj vse, kar si zaželi, in ni izpostavljen frustracijam, se kasneje, ko odraste, pokaže kot slaba usluga. Ves čas bi bili v udobju in želijo si, da bi le-to trajalo čim dlje.
