Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRESTAVLJANJE TERMINA ZA ZDRAVSTVENI PREGLED
Bralka je bila naročena na specialistični pregled (ni šlo za nujno storitev), za katerega je bila že tako precej dolga čakalna doba. Pred kratkim pa so jo obvestili, da zaradi objektivnih razlogov pregled v začetku avgusta ni mogoč, in termin prestavili na oktober. Razume, da je zdravstvo v teh časih še posebej obremenjeno, ampak jo vseeno zanima, ali lahko v nedogled prestavljajo termine.
Najdaljše čakalne dobe so pri nas predpisane v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, pri čemer se upoštevajo kriteriji stopnje nujnosti (nujno, zelo hitro, hitro in redno). Upoštevajoč te kriterije, najdaljše dopustne čakalne dobe trajajo od 24 ur od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti nujno pa do 6 mesecev od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti redno.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA V NOGAH
82-letna bralka je pred meseci pri hitrem izstopanju iz avtomobila začutila hudo pekočo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se je širila v zadnji del stegna. Po nekaj dneh ležanja se je bolečina umirila. Ko je ponovno začela izvajati aktivnosti, se je pri hoji pojavila bolečina v mečih desne noge. Zdaj ne more brez počitka niti do bližnje trgovine. Ortoped je ugotovil samo začetno obrabo na hrbtenici. Zdravi se zaradi atrijske fibrilacije in visokega krvnega tlaka.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DENARNO NADOMESTILO
Bralec je pred meseci ostal brez službe. Na zavodu za zaposlovanje je pridobil denarno nadomestilo za 6 mesecev. Zdaj obstaja možnost, da se zaposli, zanima ga, kaj se zgodi s pravico do nadomestila, ki ga je izrabil približno polovico, če mu delodajalec po izteku enoletne zaposlitve pogodbe ne podaljša.
Odgovor na to vprašanje je v 70. členu Zakona o urejanju trga dela. Podobno kot zavarovanec, ki ima pravico uveljavljati preostali še neizkoriščeni del denarnega nadomestila po prenehanju razlogov za mirovanje, ima takšno pravico tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice (na primer zaposlitev s polnim delovnim časom), razen če ima pogoje za priznanje nove pravice (najmanj 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih). Prav tako njegova ponovna brezposelnost ne sme nastati iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni, torej po njegovi volji ali njegovi krivdi.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE
Bralka navaja, da je bila ob moževi smrti leta 2002 stara 32 let, hčerka pa je uživala družinsko pokojnino do julija letos, ko je zaključila šolanje. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine ali do dela vdovske pokojnine k invalidski pokojnini, saj je bila leta 2018 razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let.
Manj obetavni polletni statistični podatki
Tudi letos smo iz Mesečnega statističnega pregleda za junij 2020, ki ga redno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na svoji spletni strani, in lastnih preračunov zbrali nekaj ključnih statističnih podatkov o finančnem poslovanju zavoda ter gibanjih števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v letošnjih prvih šestih mesecih. Zbrani podatki, izraženi v absolutnih številkah in odstotkih, kažejo na manj ugodna letošnja gibanja od lanskoletnih.
V prvem polletju je zavod zbral 3.048,6 milijona evrov dohodkov, kar je za 13,8 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega leta. Znesek dosega 52,3 odstotka za letošnje leto s finančnim načrtom načrtovanih sredstev. Struktura zbranih dohodkov pa je zaradi spremenjenih gospodarskih razmer tako doma kot v tujini, na katere vplivajo predvsem posledice koronavirusa, nekoliko manj spodbudna od lanskoletne.
Kakšna bo prihodnost upokojencev?
Lani so prispevki za socialno varnost znašali kar 81 odstotkov vseh dohodkov pokojninske blagajne in so predstavljali najvišji delež po letu 1996. Posledično je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, in sicer 18,5 odstotka, kar pomeni 918.449.644 evrov, medtem ko je bil najvišji leta 2014 in je znašal več kot milijardo in pol. Letos to sliko precej spreminja koronavirus, zato se mnogi sprašujemo, kakšna bo prihodnost upokojencev.
Od leta 2013, ko je bilo povprečno število zavarovancev 833.121 (najnižje v obdobju od 2010 do 2019), je to število postopoma naraščalo vse do leta 2019, ko je znašalo 960.755. To je ugodno vplivalo na razmerje: število zavarovancev na enega uživalca pokojnine. Od leta 2013, ko je to razmerje znašalo 1,38 (najnižje v zadnjih 10 letih), je postopoma naraščalo in v letu 2019 znašalo 1,55.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA
Bralka že dalj časa živi skupaj s partnerjem, nista pa poročena. Partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki pričakujejo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali v primeru partnerjeve smrti deduje ona ali njegovi bratje in sestre ter ali jo res smejo po njegovi smrti prisiliti, da se mora izseliti iz hiše, v kateri zdaj živita.
Zunajzakonski partnerji dedujejo enako, kot med seboj dedujejo zakonci. Pomembno pa je, da bralka in njen partner ostaneta skupaj vse do smrti. Če bi zveza pred tem prenehala, potem ne dedujeta drug po drugem. V primerjavi z zakonsko zvezo prenehanje partnerstva ni formalno dejanje, pač pa dejansko stanje, na primer, če se odselita vsak v svoje stanovanje, če med njima prenehata intimna in čustvena zveza, če prenehata skrbeti drug za drugega in podobno.
Novo poglavje pri oskrbovanju starejših
ZDUSOVE STRANI
Zveza društev upokojencev Slovenije je na novinarski konferenci predstavila publikacijo z naslovom Organizirane oblike zagotavljanja kakovostne starosti, oblike dejavnosti, bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju.
Predsednik Zdusa Janez Sušnik je dejal, da je v brošuri zajeto vse, kar Zdus kot najštevilčnejša civilno-družbena organizacija pri nas počne in čemu vse lahko člani namenjajo svoje prostočasne dejavnosti. Opisane so še različne oblike bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju. V brošuri (na voljo je v elektronski obliki na spletni strani Zdusa) je objavljen Memorandum 2018, ki opisuje vizijo uspešne razvojne politike in strategije upravljanja dolgožive družbe.
-
Za Zdusove strani
Ali sem bila prostovoljka, ko sem pri desetih letih vse popoldneve varovala sosedovega dvoletnika za en bombon ali dve napolitanki? Ne, prav gotovo ne. Pa v časih, ki jim nekateri danes rečejo svinčeni, ko sem se enkrat na teden, 14 dni poleti in sedem dni pozimi ukvarjala z otroki pri tabornikih ali društvu prijateljev mladine? Bi rekla, da ne, ker sta bili tam tudi moji hčeri in je bilo to v tistih časih nekaj povsem normalnega, čeprav smo delali zastonj in smo temu rekli družbeno koristno delo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KORONAVIRUS IN STRAHOVI
Naročnica je prišla na pogovor, ker težko prenaša vse, kar se dogaja v zvezi s posebno situacijo v zadnjih mesecih. Nenehen strah, da bi se okužila, samoosamitev, dnevne novice, v katerih naštevajo število obolelih, negotovost, kdaj se bo vse skupaj končalo, če sploh, jo neprijetno vznemirjajo.
Prepričana sem, da kar veliko ljudi čuti podobno kot sogovornica. Preplavljajo jih strah, tesnoba, zaskrbljenost. Ker se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, uporabljajo različne načine tolažbe, ki niso nujno koristni. Prenajedanje je vedenje, ki ga lahko opišemo kot beg pred živčnostjo in napetostjo. V času osamitve in prepovedanih socialnih stikov pa so v ozadju še občutki dolgočasja, osamljenosti … Dobro je ločiti med čustveno in pravo lakoto in ustrezno ukrepati. Tesnobnost je občutek, ki ga doživljajo ljudje, ko niso kos življenjskim razmeram, ki se dogajajo zdaj. Tudi zaskrbljenost je upravičena, saj je v tem trenutku prihodnost negotova.
