Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '26Nasveti
Dobro je vedeti
KO NOGE NENADOMA OBSTANEJO
Bralka opaža, da mož, ki ima Parkinsonovo bolezen, med hojo nenadoma obstane. Čeprav se trudi, ne zmore narediti naslednjega koraka. Najpogosteje se to zgodi pri prehodu skozi vrata, pri obračanju, ali ko želi začeti hoditi. Bralko zanima, kako naj mu v takih trenutkih pomaga in prepreči morebiten padec.
Opisujete pojav, ki ga imenujemo zamrznitev hoje oziroma freezing. Gre za nenadno, običajno kratkotrajno nezmožnost začetka ali nadaljevanja hoje, čeprav človek želi narediti korak. Občutek ima, kot da so njegova stopala prilepljena na tla. Pomembno je vedeti, da pri tem ne gre za trmo ali pomanjkanje volje.
Kako poskrbeti za večjo varnost, zdravje in boljše življenje ljudi
Dobro je vedetinovember '26Pokojnine Aktualno

Na deveti konferenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Portorožu je bil poudarek tudi na pregledu nad sistemi na preizkušnji – zdravjem, delovno zmožnostjo, dolgotrajno oskrbo, poklicnim in dodatnim pokojninskim zavarovanjem ter drugimi oblikami varčevanja za čas, ko delo ne bo več mogoče.
Kaj nam prinaša delo, je predstavila dr. Eva Boštjančič s Filozofske fakultete. Postavila je vprašanji, ali radi delamo in ali je delo vrednota. Poudarila je, da delo človeku od vsega začetka najprej prinaša finančno varnost. Plačilo namreč zagotavlja izpolnjevanje osnovnih življenjskih potreb in občutek varnosti. Poleg tega delo človeku prinaša strukturiran čas in socialne stike, saj na delovnem mestu preživimo velik del svojega časa. Kakovostni odnosi zmanjšujejo tveganje za izgorelost ter povečujejo delovno zavzetost in pripadnost...
Novosti pri izplačilu zimskega dodatka
Dobro je vedetinovember '26Pokojnine
Bliža se konec leta in z njim čas, ko bodo upokojenci poleg redne pokojnine prejeli tudi dodatek za lažje preživljanje prazničnih mesecev. Leto 2026 prinaša pomembne novosti, saj bo zimski dodatek postal del rednega novembrskega obračuna.
Glavna novost je sistemska ureditev zimskega dodatka v okviru pokojninske zakonodaje (ZPIZ-2O), poleg tega pa prinaša tudi nekatere druge spremembe.
- Kdo je upravičen do zimskega dodatka? Za leto 2026 so do njega upravičeni uživalci pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim je bil izplačan letni dodatek za leto 2026.
- Kdaj bo izplačan? Skupaj z rednimi pokojninami in nadomestili bo izplačan za november 2026. Tistim, ki jim bo pravica do letnega dodatka priznana naknadno, bo izplačan najpozneje z izplačilom za april 2027.
- Davki in prispevki: Zimski dodatek za leto 2026 je obdavčljiv prejemek, podobno kot letni dodatek, saj ga zakon ne opredeljuje več kot davčno oprostitev oziroma izjemo. Tako kot lani se tudi od letošnjega zimskega dodatka ne plačujejo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) in dolgotrajno oskrbo (PDO).
- Višina zimskega dodatka: Vsem upravičencem bo izplačan v višini 170 evrov, uživalcem sorazmernih pokojnin pa v sorazmernem delu.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA OB VNOVIČNI POROKI
Sedemdesetletna upokojena bralka prejema vdovsko pokojnino. Ker se namerava znova poročiti, jo zanima, ali bo še naprej upravičena do vdovske pokojnine.
Po veljavnem zakonu, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ‑2), je vdovska pokojnina pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine. Pod določenimi pogoji pa pripada tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica in internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetinovember '26Zdravje
SRBENJE IN SUHA KOŽA
Pri 91-letni bralki se je pojavilo srbenje pod pazduho, na stranskih delih reber in po trebuhu. Srbečica, ki je hujša ponoči, je bila v blažji obliki prisotna že prej. Pod pazduho je opazila nove drobne bradavice. Zaradi suhe kože so ji v lekarni pripravili posebno kremo, s katero se namaže po tuširanju. Razen atrijske fibrilacije in popuščanja srca nima kroničnih bolezni. Jemlje zdravili Pradaxa in Edemid. Kako si lahko pomaga?
V starosti je najpogostejši vzrok za srbenje suha in stanjšana koža. Zaradi izgube vlage in zaščitne maščobne plasti je lahko hrapava, razpokana in se lušči. Srbenje je pogosto hujše ponoči ter po kopanju ali prhanju. Med pogostimi vzroki so tudi različne kožne spremembe, ki lahko nastanejo kot reakcija na stik z mili, kremami, oblačili …
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet
KRATKOTRAJNO DELO
Bralčev sin je pred kratkim odprl podjetje kot samostojni podjetnik. Ker je začetek težak, bi mu radi občasno priskočili na pomoč družinski člani (starša, njegova zunajzakonska partnerica ter brat in sestra in mladoletni sin). Zanima ga, kakšne so omejitve takega dela in kakšni so stroški.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 17. členu opredeljuje kratkotrajno delo kot obliko dopustne pomoči družinskih članov podjetnika.
Kratkotrajno delo pride v poštev le pri delodajalcu (mikro družbi, zavodu, samozaposleni osebi) z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi, pri čemer se s. p. šteje za samozaposleno osebo in za izpolnitev tega pogoja ni potreben dodatni zaposleni.
Zaposlenih ne more nadomestiti stroj
Dobro je vedetinovember '26Pokojnine Aktualno

Na oktobrski seji je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejel za nadaljnji razvoj zavoda zelo pomemben dokument – Razvojni program zavoda za obdobje 2026–2029. Priprave takega dokumenta ne terjajo le veljavni predpisi, ampak tudi javnost in zaposleni, saj je zavod edini uresničevalec socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je poudaril, da so pri njegovi pripravi upoštevali tudi ključne dosežke razvojnega programa za obdobje 2022–2025, in sicer obsežno digitalizacijo poslovanja, modernizacijo ključnih procesov ter nadaljnjo krepitev e-poslovanja. Večina teh ciljev je bila uspešno dosežena. Ob tem je opozoril, da je zavod v tem obdobju prejel in obravnaval rekordno število zahtevkov, kar je bila posledica številnih novel ZPIZ-2.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavec
Dobro je vedetinovember '26Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
POROŠTVO PRI KREDITU
Bralkin sin bo začel gradnjo hiše in jo prosi, naj bo porok pri kreditu, za katerega se dogovarja z banko. Bralka bi sinu seveda rada pomagala, skrbi pa jo, da bi se kaj zalomilo in bi potem ostala brez stanovanja, ki si ga je težko prigarala.
Pri odločitvi moramo upoštevati, da je treba vrniti tako izposojeni znesek, to je glavnico, kot tudi obresti. Pri bankah je običajna praksa, da k temu dodajo še stroške odobritve in vodenja kredita ter vodenja osebnega računa. Marsikatera banka namreč pogojuje odobritev kredita tudi s tem, da kreditojemalec odpre račun pri tej banki in prejema plačo ali drug redni prejemek na ta račun. Pred leti so bili v modi krediti v švicarskih frankih, po spremembi tečaja pa se je izkazalo, da so ti zelo neugodni, kljub sicer ugodni obrestni meri, ker skoraj nihče ni prejemal plače v švicarskih frankih, tako da je bilo treba upoštevati tudi tečajno razliko oziroma tečajna nihanja. Na navedeno opozarjam, ker je treba res dobro pretehtati, ali je oseba, ki jemlje kredit, tega tudi sposobna odplačati.
Od pravice na papirju do dostojnega življenja
Dobro je vedetinovember '26Starejši

VESTI IZ ZDUS
Zapisane pravice še ne zagotavljajo, da jih ljudje lahko tudi uresničujejo. To je bilo osrednje sporočilo tretjega foruma Partnerstvo za prihodnost, ki ga je pripravila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).
Srečanje z delovnim naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi je povezalo predstavnike države, stroke, gospodarstva ter invalidskih in človekoljubnih organizacij. Potekalo je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, udeležili so se ga tudi predstavniki Zdus, predsednica Zdenka Jan, podpredsednik Erik Hofbauer, generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič in strokovna vodja programa Starejši za starejše Katja Krivec.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetinovember '26Nasveti
Svetujejo vam
OTROŠTVO NAS ZAZNAMUJE
Gospa je potožila, da ji ni všeč njen odnos do moža. Njegove napake jo vržejo iz tira. Če pozabi na dogovor, če ji nameni premalo pozornosti ali je ne sliši, se v njej sproži tolikšna jeza in prizadetost, da se ne more obvladati. Ve, da pretirava, a se ne zna ustaviti. Rada bi razumela, zakaj se tako vede.
Kadar nas vedenje druge osebe močno prizadene, najprej pomislim, da vzrok ni v sedanji situaciji, temveč ima globlje korenine, ki segajo v zgodnje otroštvo. Naročnica je morala prevzeti vlogo pridnega otroka, ker sta imela starša težave v odnosu. Otrok se namreč vedno prilagodi. Če ugotovi, da zanj ni prostora, začne svoje občutke požirati. Neha jokati, se jeziti in prositi za pomoč. Navzven postane nemoteč, odgovoren in samostojen. Navznoter pa ostane ogromno neizražene žalosti, jeze in hrepenenja. Ta čustva ne izginejo, če jih zavestno potlačimo. Dolgo časa se zdi, da je vse pod nadzorom. Ko pa se razvije partnerski odnos, začnejo stvari prihajati na dan. Ravnanje, ki bi si zaslužilo le nekaj nejevolje, se spremeni v pravcato dramo. Partner plačuje za bolečino, ki je nastala dolgo pred njim.








