Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZAMENJAVA OSEBNEGA ZDRAVNIKA
Bralka se je pred mesecem dni za stalno preselila iz Ljubljane na Dolenjsko. Zanima jo, ali lahko zamenja osebnega zdravnika, kako to poteka in ali jo je novi zdravnik dolžan sprejeti.
Če je bralka zdravstveno zavarovana, ima odprta vrata za svoboden izbor novega osebnega zdravnika. Tega si lahko izbere med zdravniki v zdravstvenem domu ali pa med zasebnimi zdravniki, ki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe z ZZZS.
Izbiro opravi tako, da pri zdravniku izpolni ustrezno listino. Da si bo svojo odločitev še dodatno olajšala, je določeno, da morajo zdravstveni zavodi ali pa zasebni zdravniki vidno objaviti seznam zdravnikov, ki si jih lahko izberete, skupaj z njihovim delovnim časom.
Običajno je, da si osebnega zdravnika izberemo v kraju novega bivališča, ni pa to obvezno. Edina razlika je v tem, da nimamo pravice do povračila potnih stroškov za potovanje do zdravnika, če si ga izberemo v kraju zunaj stalnega ali začasnega prebivališča.
Osebnega ginekologa si lahko izbere v javnem zdravstvenem zavodu (praviloma v zdravstvenem domu, izjemoma tudi v bolnišnici), lahko pa tudi med zasebniki, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS.Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Bralka N. Č. iz Ljubljane navaja, da je njen sin leta 2016 kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bila v neizpolnjevanju pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z 8 leti in 3 meseci pokojninske dobe pri starosti 50 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas, zato jo zanima, ali bo sin kdaj upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODB ZARADI PRENEHANJA DELOVANJA PODJETJA
Bralec je hudo zbolel, zato bo podjetje, ki posluje kot s. p., zaprl. V podjetju so zaposleni trije delavci, zanima ga, katere pravice jim pripadajo, saj ima en delavec status invalida, drugi status starejšega delavca, do upokojitve mora delati še tri leta, delavka pa je na porodniškem dopustu.
Če se podjetnik odloči za zapiranje dejavnosti, ima pravno podlago v 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki mu omogoča, da zaposlenim poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
PEKOČA BOLEČINA V STOPALIH
82-letna bralka toži o vedno bolj motečih pekočih bolečinah v obeh stopalih. Pojavijo se predvsem ponoči, podnevi jih občuti pri daljšem sedenju. Pri hoji nima težav, razen slabšega občutenja podlage, po kateri hodi. Nima sladkorne bolezni, ne uživa alkohola, ima težave s hrbtenico, jemlje zdravila zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Dvakrat je prebolela srčni infarkt, zato skrbno jemlje zdravila, tudi statine. Opravila je pregled pri tirologu in ortopedu, ki sta izključila možnost, da bi bile bolečine povezane z »njihovimi« obolenji. Težava je tako moteča, da ne upa več na prireditve, kjer bi morala dalj časa sedeti.
Pokojninska blagajna se krepi, manj gre iz proračuna
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je poslovno leto 2018 sklenil z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.295.175.086 evrov. Iz poročila, ki ga je svet zavoda obravnaval konec februarja, so dohodki in odhodki v primerjavi z načrtovanimi za leto 2018 nižji za dober odstotek. To je spodbuden podatek, ki kaže, da ima pokojninska reforma ZPIZ-2 pozitivne učinke in prispeva k dolgoročni finančni stabilnosti sistema.
Pokojninska blagajna je druga največja blagajna, saj predstavlja več kot polovico državnega proračuna. Glavni vir so davčni dohodki, to so prispevki za socialno varnost in drugi davki. Ta delež je v letu 2018 ponovno porasel v primerjavi z letom 2017, in sicer za 2,9 odstotka, kar znaša 78,7 odstotka vseh dohodkov, in je od leta 1996 najvišji. Posledično se je razumljivo znižal delež transfernih dohodkov. K višanju deleža teh dohodkov prispevajo tudi prispevki za socialno varnost od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Ta obveznost obstaja od 1. februarja 2015. Dijaki in študentje pa obenem pridobijo pokojninsko dobo.
Za nekatere nove upokojence manj ugodno kot lani
Sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljali prejšnji zakon in številne pred njim veljavne ureditve. Zato lahko datum določitve datuma uveljavitve pravice do pokojnine vpliva na njeno višino ob odmeri.
Horizontalna enakost je zagotavljala približno enake višine pripadajočih pokojnin, ne glede na to, da so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Njeno uresničitev so pogojevale približno enake plače ali zavarovalne osnove, upoštevane pri izračunu njihovih pokojninskih osnov, enake dolžine obdobij, iz katerih so te bile štete, ter enako dolge pokojninske dobe, ki so vplivale na enako višino odstotkov za njihovo odmero. Ob izpolnjevanju teh pogojev se pokojnine upravičencev, čeprav so se datumi njihovega odhoda v pokoj lahko medsebojno tudi več let razhajali, v višini niso pomembneje razlikovale. Različni datumi, izbrani za pridobitev pravice do pokojnine, v času veljavnosti takih ureditev tako praviloma niso vplivali na njihovo višino.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAH PRED SMRTJO
65-letnico že nekaj časa preveva huda tesnoba. Razmišlja o minljivosti, staranju, strahu pred trpljenjem onemoglega telesa, predvsem jo je groza smrti. Zbuja se sredi noči in v primežu raznih negativnih misli o smislu bivanja čaka na jutro, da zarja napove nov dan in popusti napetost. Med običajnimi opravki pogosto pomisli, da tega trenutka ne bo nikoli več mogla doživeti. Vse skupaj jo hudo obremenjuje, zato se je želela o tem pogovoriti.
Umrljivost nas zasleduje od prvega vdiha ob rojstvu. Vsi se je bojimo, to pa kažemo na različne načine. Posredno – stalen nemir ali kakšen drug psihološki simptom, poimenujemo ga s pravim imenom šele, ko zaključimo raziskovanje, če ne kar izkopavanje iz posameznikovega nezavednega, ali neposredno – jasno zavedanje prisotnosti minljivosti, ne glede na to, kako boleče je vse skupaj. Zaskrbljenost glede umiranja se v toku življenja posameznika spreminja, povečuje in zmanjšuje v valovih.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRENOS PODJETJA NA OTROKE
Bralec je lastnik podjetja, ki bi ga rad prenesel na svoje otroke. Zanima ga, kako naj to naredi.
Bralec lahko svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), prenese na otroke s pogodbo. To je lahko prodajna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ali tudi katera druga pogodba. Vsem pogodbam je skupno, da bo moral bralec svoj stoodstotni poslovni delež razdeliti med otroke. Razdeli jih lahko, kakor koli se bodo sporazumeli, se pravi po enakih ali po različnih deležih. Deleži so pri gospodarskih družbah zelo pomembni, ker se glede večine zadev odloča z večino poslovnih deležev. Če ima na primer en družbenik 51-odstotni delež, drugih pet pa preostanek, lahko prvi družbenik praktično glede vseh zadev preglasuje druge družbenike. Na drugi strani pa navadno pride do blokade dela gospodarske družbe, če sta na primer le dva družbenika in imata vsak po 50 odstotkov, saj se morata v tem primeru o vsaki stvari dogovoriti, ker preglasovanje ni mogoče. Če družbenika dobro sodelujeta, ne bo težav, drugače pa je to lahko vir precej nepremostljivih težav.
-
Zveza društev upokojencev Slovenije tudi letos sodeluje oziroma bo sodelovala na dogodkih mednarodnih nevladnih organizacij, med drugim tudi pri pobudi ADA in odprti delovni skupini Združenih narodov za staranje (OEWGA).
Predstavniki Zdusa se bodo udeležili generalnega sveta EURAG in sodelovali na njihovih konferencah; udeleževali se bodo sestankov upravnega sveta, zasedanj generalne skupščine in mednarodnih konferenc AGE Platform Europe. Zdus si bo prizadeval za vključitev nekaj svojih strokovnjakov v organizirane delovne skupine v okviru AGE Platform Europe. Prav tako bo še naprej vzdrževal stike z organizacijo EUROCARERS.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk
NAROČANJE PO TELEFONU
Bralka je razočarana nad neodzivnostjo osebne zdravnice. Pravi, da se je na pregled pri njej skoraj nemogoče naročiti po telefonu – telefon je nenehno zaseden ali pa je vključena telefonska tajnica. Če pride do nje osebno, pa mora dolgo čakati, saj zdravnica pravi, da imajo naročeni pacienti prednost pred nenaročenimi. Zanima jo, ali je telefonsko naročanje v našem zdravstvu sploh še mogoče.
Slišim veliko pritožb pacientov v zvezi z neodzivnostjo nekaterih osebnih zdravnic oziroma zdravnikov Vsaj delno je neodzivnost posledica njihove velike obremenjenosti, to pa še ne pomeni, da jo opravičujem, saj se s takim ravnanjem občutno posega v osnovne pravice pacientov. Pacienti imajo namreč po zakonu pravico, da se njihov čas spoštuje, izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora svoje delo organizirati tako, da jim zagotovi čim hitrejšo zdravstveno obravnavo.
