Dobro je vedeti | december '22

MEDIACIJA KOT REŠITEV SPORA

Bralka ni bila zadovoljna s storitvami pulmološke klinike, saj je niso ustrezno zdravili, celo predpisali so ji napačna zdravila. Ne želi vložiti odškodninske tožbe, saj meni, da bi bil sodni postopek finančno zahteven in dolgotrajen. Zanima pa jo, ali bi se lahko s kliniko dogovorila za rešitev spora v okviru mediacije in ali je odločitev mediatorja za kliniko zavezujoča. Prepričana je, da bi na ta način laže našli medsebojno sprejemljivo rešitev. 

Zakon o pacientovih pravicah predpisuje tudi tovrstno obliko reševanja sporov med pacientom in izvajalcem, vendar pa se morate o tej obliki reševanja spora izrecno dogovoriti z izvajalcem (torej s pulmološko kliniko). Mediacija poteka tako, da z izvajalcem skleneta pisni dogovor o mediaciji, v katerem izbereta mediatorja, ter se dogovorita o vseh vprašanjih, povezanih z izvedbo postopka mediacije.

Dobro je vedeti | december '22

PO ZDRAVLJENJU PLJUČNE EMBOLIJE

Bralka, ki se vrsto let zdravi zaradi astme, je pred meseci prebolela pljučno embolijo, potem pa še pljučnico. Še vedno močno kašlja. V tem času se je pojavila bolečina v poteku levega rebrnega loka, ki izžareva proti hrbtenici. Na posnetkih pljuč se vidijo kronične spremembe zaradi astme in manjša atelektaza (kolaps pljuč) v levem spodnjem pljučnem režnju. Zanima jo, ali je to posledica pljučne embolije in katere tablete proti bolečinam so boljše: Analgin ali Lekadol. Poleg pršil za zdravljenje astme jemlje Xarelto, kalcij in vitamin D v kapljicah.

Dobro je vedeti | december '22

 POSLOVNI DELEŽ NAMESTO STANOVANJA

Pred leti je bralka skupaj z možem na neobičajen način kupila stanovanje na Hrvaškem. Pravzaprav ni kupila stanovanja, pač pa poslovni delež v podjetju, ki je bilo lastnik več stanovanj. Podjetje je šlo kasneje v stečaj, stanovanje pa ni bilo prepisano na bralko. Bralka je s stečajnim upraviteljem sklenila pogodbo, s katero se je ta obvezal, da bo stanovanje prepisal nanjo. Do tega ni prišlo, zato ima bralka občutek, da se stečajni upravitelj izmika. Dodatna težava je, da je podjetje registrirano v Angliji.

Dobro je vedeti | december '22

ODPOVEDNI ROK IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralcu je delavka prinesla odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. V pogodbi o zaposlitvi je dogovorjen 30-dnevni odpovedni rok. Zanima ga, ali bolniški dopust predstavlja oviro za prenehanje zaposlitve in ali je upravičena do odpravnine, pri njem je namreč zaposlena štiri leta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od zaposlenih ne zahteva nikakršne obrazložitve razloga, zakaj podaja odpoved, ampak zahteva le to, da je v pisni obliki. To pomeni, da lahko seveda povsem suvereno poda odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. Po vsej verjetnosti ima že kje drugje zagotovljeno zaposlitev ali pa se odpravlja na samostojno podjetniško pot. V nasprotnem primeru bi bila njena odpoved težko razumljiva, saj na zavodu za zaposlovanje seveda ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila.

Dobro je vedeti | december '22

ENERGETSKI DODATEK

Bralka navaja, da prejema invalidsko pokojnino v višini 540 evrov, zato jo zanima, ali je upravičena do energetskega dodatka in kdaj ji ga bo zavod izplačal. Dobila je sicer informacijo, da so do tega dodatka upravičeni le invalidi I. kategorije invalidnosti, ki nimajo invalidske pokojnine, vendar se ji zdi to krivično.

Od 10. septembra 2022 velja zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/22, po katerem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal energetski dodatek dvema skupinama invalidov.

Dobro je vedeti | december '22

OSAMLJENOST V PRAZNIČNEM ČASU  

Poznam veliko ljudi, ki živijo sami in jih je strah koncev tedna, ko se drugi v krogu svojih družin in prijateljev za zaprtimi vrati domov počutijo dobro in sprejeto. Pogosto slišim, da komaj čakajo, da je spet ponedeljek in se življenje zavrti v znanem ritmu – odprte trgovine, ljudje hitijo po opravkih ... Tako se v množici počutijo manj osamljene. Prazniki so pa prava nočna mora, saj samoto občutijo kot boleče stanje.

Naša navzven usmerjena kultura ne spodbuja bivanja v samoti, ponuja pa nešteto rešitev, da se izognemo srečanju z bolečimi vidiki sebe, na katere zagotovo naletimo, ko se učimo samosti. Ljudje počnejo vsemogoče, da bi se izognili soočanju s seboj. Na primer nenehna zaposlenost je lahko tudi poskus bega pred osamljenostjo, saj raje vztrajajo v slabih odnosih, ker jih je strah biti sami. Zanimivo pa je, da šele ko se naučimo kakovostne samote in se počutimo celovite, ne da bi iskali nenehne potrditve drugih, da smo v redu, smo dosegli cilj.

Dobro je vedeti | november '22

PRAVICA DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA

Bralka bo kmalu odpuščena iz bolnišnice zaradi težav z vratom. Omenili so ji, da bi lahko glede na naravo njenih težav nadaljevala zdravljenje v zdravilišču. Zanima jo, kdo o tem odloča in kaj mora v zvezi s tem storiti.

O pravici do zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik na predlog zdravnika, ki vas zdravi oziroma vas je zdravil v bolnišnici. Predlog mora podati najkasneje pet dni pred vašim odpustom iz bolnišnice.  

Zdravnik, ki vas je zdravil, mora imenovanemu zdravniku predložiti podatke o vašem zdravstvenem stanju, ki utemeljujejo zdraviliško zdravljenje. Na predlogu je lahko navedena tudi vaša želja (izjava) glede zdravilišča, v katero želite biti napoteni.

Dobro je vedeti | november '22

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralec s Ptuja navaja, da je oskrbovanec doma upokojencev že več let. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je lansko leto zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastil zaposleno osebo v domu upokojencev za razpolaganje z njegovimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne usluge. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi pokojninskimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.