sep. '18

Mobilnost je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na kakovost življenja v vseh obdobjih, še posebej izrazito pa v starosti. Mnogi starejši gredo zaradi oddaljenosti in slabih prometnih povezav pa tudi zdravstvenih težav le redko od doma. Kdor nima lastnega avtomobila ali ne vozi (več), je odvisen od dobre volje sorodnikov ali sosedov, ki pa jih ne želijo prepogosto obremenjevati. Tako se zgodi, da ostajajo doma, imajo vse manj stikov z zunanjim svetom, postajajo osamljeni in potrti … Zato so organizirani in brezplačni prevozi, ki so zaživeli v nekaterih občinah, zelo dobrodošla rešitev. Starejši občani tako spet dobijo občutek samostojnosti in svobode, prostovoljci pa zadovoljstvo, da so naredili nekaj dobrega. Naj predstavljeni zgledi vlečejo!

Jutri, 21. septembra, na mednarodni dan miru, bo v Ljubljani potekal Pohod za mir. Simbolni pohod se bo pričel ob 11. uri pred Moderno galerijo, sprehajalci bodo hodili po Cankarjevi in Čopovi ulici mimo Prešernovega trga do Magistrata na Mestnem trgu.

Pohod za mir je skupna aktivnost vseh članic svetovne federacije veteranov. Odvija se  vsako leto 21. septembra po enakem scenariju v vseh prestolnicah držav, katerih veterani so člani svetovne federacije. Ob 12. uri je povsod minuta tišine za padle bojevnike v vseh vojnah, udeleženci poslušajo poslanico generalnega sekretarja OZN in nacionalno mirovno sporočilo.

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni bodo v številnih krajih pripravili sprehode za spomin. Organizatorji so običajno društva, ki delujejo v sklopu Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica -  Alzheimer Slovenija ali domovi starejših občanov. 

Z udeležbo na sprehodu lahko tudi vi podprete prizadevanja Spominčice za boljšo ozaveščenost in prepoznavanje te bolezni v Sloveniji. Na ta način pokažete podporo osebam z demenco in njihovim svojcem, ki se ob tej bolezni znajdejo v hudih stiskih in težavah. Na lokacijah sprehodov lahko dobite tudi koristne informacije v zvezi z demenco, 

Zdravniki s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo (Center za zastrupitve) Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da moramo biti previdni pri nabiranju gob, kajti kaj hitro se zgodi, da tudi dobri poznavalci lahko spregledajo kakšno strupeno. Samo ta mesec so namreč v 24-urni toksikološki službi obravnavali 14 zastrupitev z gobami. Večina ljudi je imela prebavne težave, štiri pa so zaradi zastrupitve zdravili na oddelku.

Zdravniki svetujejo, da se je potrebno držati naslednjih "zlatih pravil" pri nabiranju in uživanju gob:

 Danes ob 9. uri  na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odpira vrata že 13. Otroški bazar, ki poleg tradicionalne sejemske ponudbe najmlajše obiskovalce vabi na  brezplačne delavnice, številne športne aktivnosti, glasbene, plesne in gledališke nastope in še kaj.

 Oder zabave in smeha vabi obiskovalce z igrano predstavo Maša in medved, kamišibajem, vragolijam čarodeja Tonija, obiskovalci bodo lahko zavrteli Dechatlonovo kolo sreče, spoznali bodo športne veščine juda in capoeire, spremljali pa bodo lahko številne pevske in plesne nastope. V soboto, 15. septembra, bodo nastopili tudi Nipke, Trkaj in Artifexi! Otroci se bodo lahko podali še v kajakaške vode na zunanji ploščadi ter v vivariju  spoznali kače, pajke in druge živali. Med novostmi letošnjega bazarja zagotovo velja omeniti veliko kotalkališče za otroke (z vodenim programom)  in  izobraževalno-znanstveni planetarij, kjer bodo lahko opazovali zvezde.

Več kot 70 odstotkov slovenskih občin je pristopilo k sodelovanju v čistilni akciji  Še zadnjič Očistimo Slovenijo, jutri, 15. septembra.  Še niste prepričani, če bi se  tudi vi pridružili največji ekološki akciji sveta, v kateri bo sodelovalo kar 150 držav? Morda vas bodo navedene informacije spodbudile, da se pridružite zadnji hip. 

 Če bi radi čistili: Preverite, kaj se bo dogajalo v vaši občini, kje so zbirna mesta in kdaj se akcija začne (http://www.ocistimo.si/po-obcinah).Če se v vaši občini nič posebej ne dogaja pa vzemite vrečko v roko inse podajte  na sprehod. Odpadke zbirajte ločeno in jih odložite v običajne zabojnike na eko otokih.

Sindikat upokojencev Slovenije  (SuS) je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) naslovil javno pismo v zvezi z akontacijami pokojnine. V nadaljevanju povzemamo njihove zahteve in odgovor Zpiz.

V sindikatu so »ogorčeni, pa tudi zaskrbljeni " glede izvajanja ustavne pravice do socialne varnosti, vključno s pokojnino (50. člen Ustave RS), kot jo izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije«, so zapisali. Gre za primere, ko ima oseba pravico do pokojnine, zavod pa ji ne odmeri zakonske pravice do akontacije pokojnine (180. člen ZPIZ- 2), kadar ni mogoče določiti višine pokojnine ali dokončati postopka. 

 Središče Ljubljane bodo danes preplavili nevladniki. Na 17. vseslovenskem festivalu nevladnih organizacij Lupa se bo na stojnicah in s programom predstavilo več kot 130 nevladnih organizacij z najrazličnejših področij od zdravstva in kulture do športa.

S festivalom želijo javnosti sporočiti pomen, ki ga imajo nevladne organizacije za vse nas, poleg tega pa pokazati svoje pestro delo. Pogosto pozabljamo, da nas nevladne organizacije spremljajo na vsakem koraku od zibelke do groba, opozarja Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij kot prireditelj.

Na Gradežu pri Turjaku se lahko pohvalijo z vaško sušilnico sadja, ki je še kako v uporabi, čeprav praznuje častitljivih 80 let. Tako bo letošnja prireditev Praznik suhega sadja, ko jo pripravlja Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku, bolj slovesna.  

 Praznovanje se bo začelo v nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri s  Pohodom po Trubarjevi rojstni fari. Pohodniki se bodo odpravili  izpred Doma krajanov Turjak po trasi  Rašica–Škocjan–Gradež. Tam bo od 12. ure dalje potekal program osrednje prireditve. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo gob ter delovanje sušilnice in dediščino vasi, od razstave starega orodja, do Kogojeve hiše in črno kuhinjo, čebelnjaka, stare vodnjake. 

  V Knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani bo v  torek, 11. septembra, ob 18. uri okrogla miza z zanimivim naslovom: Starine, ne pa crkovine. Nanaša se namreč na vsebino knjig Skrivni dnevnik Hendrika Groena, nizozemskih literarnih uspešnic, ki (na videz) sproščeno odpirajo tabuizirane vidike staranja. O tem, kako se staramo, o oskrbi starejših in njihovem dostojanstvu  se bodo pogovarjali urednica dr. Darja Marinšek, dr. Simon Brezovar, klinični psiholog in Mateja Hauser iz doma starejših občanov Radenci Dosor. 

 S 1. oktobrom bo začela veljati nova organizacijska struktura centrov za socialno delo, s čimer naj bi poenotili delo centrov, skrajšali in poenostavili postopke za stranke, povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev, predvsem pa naj bi jim omogočili, da se manj ukvarjajo z birokracijo in več časa namenijo uporabnikom, je na zadnjem srečanju z novinarji, preden preda funkcijo svoji naslednici, dejala Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani  za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Res je v zadnjih 15 letih število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, vendar je to še vedno visoka številka, ki je tudi višja od evropskega povprečja. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da  je samomor mogoče v veliki meri preprečiti. Pri tem pa je potrebno sodelovanje mnogih: družinskih članov in sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. Zato je slogan današnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, je Skupaj za preprečevanje samomora.

Osmega septembra, na dan mednarodnega dne pismenosti, se začenja prvi Nacionalni mesec skupnega branja. Potekal bo do 8. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. organizacije, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo, ga pripravljajo s številnimi podporniki, z namenom dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost med Slovenci.

 Pobudnice tega posebnega meseca so ustanove, ki že desetletja pripravljajo različne programe in dejavnosti za razvoj bralne pismenosti in dvig bralne kulture za vse generacije: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

sep. '18

Sanja Lončar je urednica in soavtorica več kot 16 knjižnih uspešnic, raziskovalka, predavateljica in novinarka. Od leta 2005 vodi civilnodružbeno gibanje Skupaj za zdravje človeka in narave, ki je verjetno eno največjih v Sloveniji, pa čeprav niso nikoli prosili za kakršno koli finančno podporo. Kot pravi sama, v primerjavi z mnogimi »paranevladnimi organizacijami« ne želijo biti sami sebi namen. Projekt bo živ, dokler bo odgovarjal na prave potrebe ljudi.

Ali se vam zdi, da se družba obrača v smer trajnosti in naravnih rešitev?

Dobro počutje | sep. '18

Predmenopavza, menopavza in postmenopavza – po domače kar mena – pri večini žensk povzročajo neprijetne težave. Že v predmenopavznem obdobju (več let pred zadnjo menstruacijo) se lahko pojavijo spremembe v počutju in zdravju: od najbolj »zloglasnih« vročinskih oblivov do utrujenosti, nespečnosti, nervoze, mravljinčenja ter psihičnih motenj, ki mnoge ženske precej moti.

Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., iz Celja, se včasih predmenstrualni sindrom in začetne predmenopavzne težave prekrivajo. »V tem obdobju je ovulacij čedalje manj. Ko ni ovulacij, ni hormona progesterona in nekatere težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve, lahko nastopijo že zaradi tega.« Kaj ženski pri tem lahko pomaga? »Pomagamo z vstavitvijo materničnega vložka, ki vsebuje hormon progesteron, ali pa s progesteronsko terapijo v drugem delu ciklusa.« Pri tej terapiji večinoma ni neželenih stranskih učinkov in jo, kot pove, ginekologi brez slabe vesti svetujejo. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost. Vročinskih navalov pa z dodajanjem progesterona ne odpravimo.

 Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani bo v soboto, 8. septembra, potekal že 17. EKO PRAZNIK za vse, ki si želijo živeti čim bolj po naravnih načelih. Od 8. do 15. ure bo blizu 70 razstavljavcev (ekološke kmetije, podjetja, šole, vrtci, posamezniki) predstavljajo svoje izdelke, živila in kozmetiko. Naučili se boste več o pripravi bolj zdravih jedi, na primer čokoladnega namaza z manj sladkorja, rastlinske paštete, bolj zdravih sladkih dobrot ... Posebni gostji bosta Tereza Poljanič (Teresamisu) in Sabina Topolovec. Spoznali boste dišeče rastline, iz katerih izdelujejo parfume,in izvedeli marsikaj koristnega o ekološkem vrtnarjenju. Med obiskovalce bodo z žrebom razdelili več kot 100 eko & zdravih nagrad.

 Pred štirimi leti je v Šmarju pri Jelšah zaživel Pravi čili festival, dogodek, ki na enem mestu združuje ljubitelje pikantnega in dobiva vsako leto več občudovalcev. V soboto, 8. septembra, bo na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pikantno dogajanje, program, ki bo potekal od 9. ure dalje, pa bo zanimiv za vse generacije.

Najmlajši se bodo zabavali na delavnicah in z animiranim programom spoznavali osnove čilija  v lastnem Čili mestu. Odrasli obiskovalci pa se bodo družili ob pokušinah različnih jedi ter dobri glasbi. Kar 36 razstavljavcev iz štirih držav bo predstavljajo svoje izdelke, med drugim bodo obiskovalci lahko poskusili edinstveno vino na svetu, narejeno iz čilija. Chillino je nagrajeno vino s kmetije Vizjak in vinogradništva Kolar. Prav tako bodo lahko poskusili chilli con carne, ki ga bodo pripravile posamezne ekipe  v tekmovanju za Hudičev kotel .

 Po počitniškem premoru se Odprta kuhna, priljubljena kulinarična tržnica s svojimi uličnimi kuharskimi mojstri odpravlja še malo naokrog. Tako bo v sredo, 5. septembra, gostovala na Bevkovem trgu v Novi Gorici, v soboto, 8. septembra, bo kulinarična karavana obiskala Ptuj, teden dni kasneje, v soboto, 15. septembra, pa še Celje.

Vse do konca oktobra pa bo vsak petek ob lepem vremenu Odprta kuhna še naprej  na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. 

Pridite in poskusite jedi, ki jih še niste in tiste, za katere že preverjeno veste, da so odlične ...

 Ali imate radi domači kruh? Ga tudi sami pečete? Potem se udeležite natečaja NAJ FALA KRUH 2018.

Ocenjevanje in razstava kruhov bo v soboto, 22. septembra, v Ljubljani. Tekmujete lahko v eni izmed treh kategorij: beli kruh, mešani kruh ali kruh iz posebnih vrst moke in se potegujete za bogate nagrade ter naziv NAJ FALA KRUH 2018.

Prijave z recepti sprejemajo do 17. septembra na elektronski naslov fala.sloncek@gmail.com, na Facebookovi strani Fala Slonček ali po pošti na naslov: Fala Slonček, Obrtniška ulica 6f, 1370 Logatec. Ne pozabite pripisati recepta in svojih podatkov: ime, priimek ter naslov oziroma elektronski naslov.

Danes se je v  trgovinah začela ozaveščevalna kampanja o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje, ki bo potekala ves september. Kampanja s sloganom »Imam svojo vrečko!«  preko plakatov  in zgibank opozarja na posledice onesnaževanja ter obremenjevanja okolja z plastičnimi nosilnimi vrečkami ter spodbuja, da vsako vrečko čim večkrat uporabimo ter trajno zmanjšamo njihovo uporabo.

Kampanjo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s trgovci, nevladnimi organizacijami in društvi, dvema zbornicama  ter z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Namenjena je širši javnosti s poudarkom na izobraževanju otrok, zato bo v vseh osnovnih šolah osveščanje o škodljivosti uporabe plastičnih vrečk za okolje potekalo vse šolsko leto 2018/2019.

Humanitarne organizacije pred začetkom novega šolskega leta vsako leto pripravijo akcije, s katerimi zbirajo denar in šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas in ZPMS otrokom in njihovim družinam pomagajo tako z denarjem kot šolskimi potrebščinami.

Do zdaj so škofijske Karitas v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Murski Soboti in Novemu mestu pomagale že 8008 socialno ogroženim otrokom iz 3094 družin, od tega 6852 osnovnošolcem in 1156 dijakom . Za nakup paketov šolskih potrebščin so namenile 232.504 evre. Šolske potrebščine je dobilo več kot 12.000 otrok, kar je približno enako kot v letu 2017, so pojasnili na Slovenski karitas.

Število domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov ne zadošča za vse potrebe, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Konec lanskega leta je bilo namreč v javni mreži 100 izvajalcev, od tega 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, ki imajo skupaj na voljo 18.331 mest za starejše in 2387 mest za posebne skupine odraslih, potrebovali pa bi vsaj še 1602.

Poleg tega je več kot petina domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov lani poslovala z izgubo, kar je več kot dvakrat več kot leta 2016, kot je razvidno iz poročila za leto 2017  skupnosti. Razlog za to pripisujejo prenizkim plačilom ZZZS za opravljene zdravstvene storitve, "ki ne pokrijejo več niti plač". Zapisali so še, da je v letu 2017 negativno poslovalo kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo, od tega 13 javnih zavodov in osem koncesionarjev.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: