sep. '19

Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.

 September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Med dogodki, ki jih združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija pripravlja na temo demence, so tudi Sprehodi za spomin.

Na krajših sprehodih udeleženci po različnih slovenskih krajih izkažejo podporo osebam z demenco in podprejo prizadevanja Spominčice za boljšo ozaveščenost in prepoznavanje demence. Sprehode so ali jih še bodo pripravili tudi v domovih starejših občanov.

V Ljubljani bo sprehod za spomin potekal na sam svetovni dan alzheimerjeve bolezni, tj. v soboto, 21. septembra. Udeleženke in udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred Moderno galerijo in se sprehodili do Mestne hiše in nazaj. Ne pozabite priti!

Društvo Šola zdravja, v sklopu katerega deluje že več kot 200 telovadnih skupin, je med ljubitelji gibanja  vedno bolj poznano. Vsako jutro se  nekje na prostem (parki, igrišča, zelenice ...) zberejo krajani  in v pol urni telovadbi razgibajo vse dele telesa po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina. dr. med. Vaje udeleženci izvajajo po svojih zmožnostih, telovadijo v dobri družbi in običajno se po vadbi še malo podružijo.

V Ljubljani deluje 23 skupin, pridružuje pa se še nova in sicer za Bežigradom pričenja z vadbo skupina Brinje.

 Bodimo pozorni na morebitne znake demence tako pri sebi kot pri svojih najbližjih, svetujejo strokovnjaki pred svetovnim dnevom alzheimerjeve bolezni, 21. septembrom. Državo pa pozivajo, naj čim prej poskrbi za sistemske ukrepe, ki so potrebni, da bi se lahko učinkovito soočili s to boleznijo.

Zdravstvo in sistem socialnega varstva še nista opremljena za zagotavljanje ravni oskrbe, ki jo potrebujejo osebe z demenco,“ je dejala predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec novinarski konferenci v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani. Bolezni se po njenih besedah drži stigma, bolnik in njegova družina pa živijo izolirano. Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čim prejšnja diagnoza in z njo zdravljenje zelo pomembna.

 Evropski teden mobilnosti, ki se letos odvija v tednu od 16. do 22. septembra, poteka pod sloganom Gremo peš. Cilj tedna je spremeniti potovalne navade prebivalcev in  jih spodbujati, da čim več opravkov opravijo peš ali s kolesom. Na krajših razdaljah je hoja najučinkovitejši in časovno zelo konkurenčen prometni način. Je drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, saj je primerna za krajše razdalje (do 2 km), kar je približna dolžina pri nas opravljenih vsakokratnih poti.

 Evropski dan brez avtomobila je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja. V teh letih se pobudi pridružuje vse več mest, iz enega dneva pa so jo razširili na ves teden. 

Na konferenci CIO leta 2019, osrednjem srečanju vodstvenih kadrov na področju informacijskih tehnologij so podelili dve nagradi javnima ustanovama za uspešno posodabljanje poslovanja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je uspel iz zastarelega informacijskega sistema preiti v najsodobnejše in najnaprednejše oblike informacijske podpore državljanom ter internim procesom.

Zato je mag. Edmond Pajk, namestnik generalnega direktorja in Direktor sektorja informacijskih tehnologij ZPIZ prejel prestižni naziv CIO leta 2019. Na zavodu so  popolnoma prenovili IKT infrastrukturo in pri digitalizaciji poslovanja razvili številne napredne informacijske rešitve in storitve. »Praktično vsi poslovni postopki so povsem digitalizirani, od vloge do odločbe. Letno natisnemo več milijonov listov manj, kot bi jih po starem. Dokumentacija v elektronski obliki je stalno dosegljiva, njeno hranjenje pa ne zahteva veliko prostora. Digitalna preobrazba je povečala agilnost organizacije in izboljšala storitve za stranke. Še večji je potencial digitalnega poslovanja za naprej, z možnostjo kvalitetno povsem novih pristopov za nadaljnje izboljšave,« je povedal mag. Edmond Pajk.

 Pred svetovnim dnem srca, 29. septembrom, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravljajo  različne dogodke. Največ dogodkov bo konec septembra, nekaj pohodov pa bo že ta konec tedna.  

Podružnica Posavje vabi v soboto, 14. septembra, na pohod na Muljavo in izvir Krke. Tja se boste odpeljali z avtobusom, odhod iz AP Brežice  je  ob 7. 30 uri, iz AP Krško  pa ob 7. 50. uri.

Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino prireja kar dva, že tradicionalna pohoda. Štukljeva pot se bo začela ob 9. uri na Bajnofu, Sevno pod Trško goro, start Andrijaničeve poti pa bo ob 10. 30 uri izpred Šport hotela Term Krka na Otočcu. Vsi pohodniki pa bodo imeli isti cilj v Športnem parku Krkinih Term Šmarješke toplice, kjer se boste naučili ravnati z defribrilatorjem.

 Pravi moški so pozorni na telesne spremembe, ob sumljivih telesnih znakih ne oklevajo in pravočasno obiščejo zdravnika, se izogibajo slabim navadam in se odzovejo vabilom na presejalne teste programa SVIT. To je eden od nasvetov, ki jih Društvo onkoloških bolnikov Slovenije namenja moškemu delu populacije. Hkrati začenjajo akcijo Pravi moški skrbi zase!, s katero želijo moške intenzivneje seznanjati z možnostmi preprečevanja in čimprejšnjega odkrivanja raka.

 V društvu so prepoznali, da moški pogosteje obolevajo in umirajo za rakom kot ženske. "Ugotovili smo, da smo ženske veliko bolj odgovorne do svojega zdravja in se hitreje odločimo za obisk zdravnika. Moški pa so pri tem veliko počasnejši," je razloge za nastanek akcije predstavila podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Breda Brezovar Goljar.

 Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosteje pojavlja po 55. letu starosti in največkrat prizadene arterije na nogah. Povzroči jo napredovala ateroskleroza (poapnenje žil), ki postopno oži arterijo, tako da je otežen pretok krvi. Zamašene žile so med najpogostejšimi skritimi vzroki za hujše srčno-žilne zaplete, zlasti za srčni infarkt in možgansko kap.

Tveganje za nastanek bolezni zamašenih žil lahko zmanjšamo, če živimo zdravo in smo telesno aktivni vse življenje. Koristne so občasne meritve gleženjskega indeksa, s pomočjo katere lahko enostavno in hitro odkrijemo zožitve ali zapore arterij na nogah. Meritev je povsem neboleča in nenevarna, traja 10 do 15 minut, opravimo jo lahko že pri marsikaterem zdravniku splošne oziroma družinske medicine.

  Čeprav je  samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, lani je znašal 17,8)  najnižji po letu 1965, je Slovenija po številu samomorov še vedno nad evropskim povprečjem. Svetovni dan preprečevanja samomora (10. september) je namenjen osveščanju javnosti, naj bo bolj pozorna na stiske soljudi, in že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.

 Lani je za posledicami samomora pri nas umrlo 353 oseb, 274 moških in 79 žensk. Medtem ko je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami in naraščajo s starostjo, je med ženskami več poskusov samomora.

 Uspeh lanskega prvega Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbudil organizatorje (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Združenje splošnih knjižnic, Društvo slovenskih pisateljev in še druge) k temu, da bo pobuda postala tradicionalna. Letošnji mesec skupnega branja poteka od 8. septembra, mednarodnega dne pismenosti, do 13. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. V tem času različne ustanove, od knjižnic, kulturnih domov, društev, šol do založb in domov starejših občanov, pripravljajo različne dogodke (bralne urice, skupna branja, pogovore o knjigi in druženja ob njej …) in tako spodbujajo k branju otroke, mladino, družine in odrasle. Kje se bo kaj dogajalo, lahko spremljate na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/sodelujoci/izvajalci.

 Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Redno gibanje je učinkovito, še posebej prilagojene vaje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pomagajo premagovati težave, so povedali v Združenju fizioterapevtov Slovenije pred svetovnim dnevom fizioterapije, ki bo 8. septembra pod naslovom Fizioterapija in kronična bolečina.

 V 16 krajih bodo v septembru za občanke in občane pripravili vodene vadbe, predavanja, pohode in druge brezplačne dejavnosti. Več informacij preverite na spletni strani združenja:

 Številni konjeniški klubi po vsej Sloveniji bodo v soboto, 7. septembra, pripravili dan odprtih vrat za ljubitelje konj in jahanja. 

Stik z živalmi, zlasti konji, na ljudi vpliva blagodejno v fiziološkem, psihološkem in socialnem smislu, odličen pa je tudi kot pomoč pri otroških terapijah. Otroci, ki se ukvarjajo z živalmi, so bolj optimistično naravnani, kažejo večjo sposobnost empatije in več altruizma, poudarjajo na Konjeniški zvezi Slovenije, ki želi tudi na ta način promovirati konjeništvo.

Dobro počutje | sep. '19

Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.

»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.

Prosti čas | sep. '19

Sedmega julija 1949 je na Goli otok v Kvarnerskem zalivu priplula prva ladja s političnimi zaporniki, tako imenovanimi informbiraši. Začelo se je najbolj žalostno poglavje v zgodovini povojne jugoslovanske države. Sedemdeset let kasneje se za otok zanimajo predvsem tuji turisti, med njimi je največ Slovencev. 

Ko se z ladje izkrcamo na Golem otoku, se nam najprej zazdi, da smo prišli na vojno območje. Za nami morje, pred nami na obali podrte in razrušene stavbe, belo kamenje in skrivenčeni borovci. Tu se je čas zares ustavil. Ureditev otoka Hrvaško do zdaj ni zanimala. Ob letošnjem obisku smo od enega izmed štirih ljudi, ki skušajo na otoku s skromno ponudbo kaj iztržiti od obiskovalcev, slišali, da se premika, sredstva za postopno ureditev otoka naj bi prišla iz Evropske unije.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: