dec. '18

Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.«

 Umetnostna galerija Maribor (UMG) hrani zbirko več kot 5.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografska dela, video umetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti. V galeriji pripravljajo tudi razvejan izobraževalni program za različne generacije in narodnostne skupnosti (sobotne ustvarjalnice, pogovore z gosti, predavanja ...).

Za starejše obiskovalce oziroma za njihovo kvalitetno preživljanje prostega časa pripravljajo dogodke pod nazivom Štirje letni časi iz Zbirke UGM. Večinoma so to predavanja z delavnicami, ki se osredotočajo na dela iz zbirke, ki zaradi prostorske stiske niso na ogled javnosti. Kot so zapisali, delavnice nudijo možnost "intimnejšega spoznavanja z umetnostjo, učenja novih veščin in ustvarjalnega samouresničevanja. Likovno predznanje ni potrebno. "

 Desetega decembra,  ob obletnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Letos od sprejema deklaracije mineva že sedemdeset let, v Združenih narodih (ZN) pa ob tem poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne, a so ogrožene po vsem svetu.

Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine. Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov.

 Županova jama pri Grosupljem vabi obiskovalce, da njeno skrivnostno notranjost  v decembru spoznajo z drugačnega zornega kota – le v soju naglavnih svetilk.

Vsako soboto in nedeljo, v času božično-novoletnih počitnic od 22. decembra do 2. januarja pa vsak dan, se lahko udeležite vodenega ogleda ob 15. uri. Prepričali se boste, da dobi kraško podzemlje ob takem obisku popolnoma nove dimenzije. Vsak snop svetlobe v temi odkrije podzemna čudesa, ki zaživijo v povsem drugačni podobi kot v popolnoma razsvetljeni jami.

dec. '18

Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec (v resnici so večinoma ženske) skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Od prvih poskusov zakonske ureditve tega področja, torej od leta 2002, je nastalo že mnogo različic. Prejšnja vlada je naredila radikalni rez in področje dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer so lani javnosti predstavili svoj predlog zakona in doživeli kar nekaj kritik.

Dobro počutje | dec. '18

Osamljenost se v starejših letih priplazi potihoma. Vse manj imamo občutek, da smo še vključeni v življenje, da se še kdo veseli naše družbe, da še koga zanimajo naše misli, da še komu koristimo. Za marsikoga je najtežji čas, ko pridejo prazniki, ko se vsi drugi zberejo z družino in prijatelji. Takrat je najtežje biti sam.

V starejših letih se krog prijateljev, sorodnikov, znancev in sosedov začne krčiti. Nam dragi ljudje odhajajo, zmanjša pa se tudi krožnica, po kateri se vsakodnevno gibljemo. Novi ljudje, med katerimi bi srečali nove znance in morda celo prijatelje, vstopijo v naše življenje vedno redkeje. Če nas ovira še zdravje, če postanemo manj gibljivi, se težava še zaostri. In vendar obstajajo možnosti, kako se izviti osamljenosti.

  Mednarodni dan prostovoljstva vsako leto 5. decembra opozarja na velik prispevek prostovoljk in prostovoljcev ter njihovega dela k družbeni blaginji. Letos so v ospredju lokalni prostovoljci in mladi.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je na forumu o prostovoljstvu poudarila,  da sta prostovoljno delo in solidarnost mladih pomembna, ker predstavljata investicijo v to, kako se bo razvijal človeški rod. Obenem pa je opozorila, da je danes moralni imperativ poskrbeti zase in za svojo družino, besede trpljenje, človečnost in sočutje pa izpadajo iz naših pogovorov. To  sicer ne velja za vse državljane, predstavlja pa ideologijo oziroma vodilo vladajočega sistema in posameznikov, ki so nosilci moči.

V sklopu projekta Veriga dobrih ljudi, ki poteka pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju s podjetjem Pro Plus je potekala okrogla miza z naslovom Pravo ali prav? o težavah socialno ogroženih s pravnim sistemom.

Kot je dejal Jani Muhič, voditelj informativne oddaje 24UR in ambasador projekta Veriga dobrih ljudi:  »življenjske zgodbe včasih trčijo ob zid, ki se mu reče pravo.« Da so predpisi res velikokrat prezapleteni, se je strinjala Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. »Pravo ne sme biti nečloveško. Iskreno, včasih res ponudimo rešitev, a istočasno zapremo vrata. Pravo in pravne okvirje je zato treba uporabljati tudi s srcem.« Pravnica Nina Zidar Klemenčič je v zadnjih osmih letih kot pobudnica projekta Botrstva – brezplačne pravne pomoči pomagala že pri več tisoč zgodbah, zdaj pa pomaga tudi pri Verigi dobrih ljudi, je menila, da je največja težava sistemska. Vse od socialne stanovanjske politike do nerazumne uporabe prava. Verjame, da je Slovenija prebogata država, da bi v njej živel reven otrok:»Največji problem je, da se pravo uporablja tako, da socialno šibkim postavlja ovire do uveljavitve njihovih pravic.«

 ARTish, umetniški sejem,  ki že nekaj let bogati dogajanje na ulicah stare Ljubljane, se v decembrskem času seli na toplo, točneje v podstrešne prostore čarobne vile Čira Čara oz. v Pionirski dom na Komenskega 9, le streljaj stran od glavne ljubljanske tržnice.  Tam bodo ustvarjalci pokazali svoja unikatna  umetniška dela na PREDprazničnem ARTishu 15. in 16. decembra od  10. do 19.ure; ter na BOŽIČNEM ARTishu, ki se bo odvijal 22. in 23. decembra od 10. do 20. ure,

 Na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, bodo kulturne ustanove ponovno brezplačno odprle vrata, da bi proslavile Ta veseli dan kulture. Muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci ta dan za obiskovalce pripravijo brezplačne  razstave, vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke. Ponekod, denimo v Slovenskem etnografskem muzeju in Švicariji v ljubljanskem Tivoliju bodo vrata brezplačno odprli že v nedeljo.

 Ob izteku Evropskega leta kulturne dediščine bo  popoldne, od 16. ure naprej,  potekala slovesnost v Narodni galeriji, kjer bodo v kulturnem programu sodelovali dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ambasadorja Evropskega leta kulturne dediščine Rok Terkaj - Trkaj in Igor Saksida ter ambasadorji kulturno-umetnostne vzgoje Evropskega leta kulturne dediščine - Anja Štefan, Ivan Mitrevski in Žiga X Gombač, avtorski tandem Mižavingavski. Kasneje bodo delavnice za otroke, za odrasle pa bo organizirano javno vodstvo po stalni razstavi Zoran Mušič (1909-2005).

 Sindikat upokojencev Slovenije je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil javno pismo, v katerem nasprotuje prevalitvi stroškov dogovorjenih višjih plač za zaposlene v javnem sektorju in s tem tudi v zdravstveni in socialni dejavnosti na stanovalce domov za starejše in plačnike pomoči na domu.

Kot so zapisali, podpirajo ustreznejše plačilo zaposlenih, saj delavke in delavci za minimalne plače ali malo več opravljajo fizično in psihično težavna dela, premalo je zaposlenih in zato trpi kakovost nege in oskrbe. A stroškov višjih plač se ne sme prevaliti na stanovalce, so opozorili.

 Veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk sta odslej vpisana v Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Tako je na novembrski seji odločil Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Predlog nominacije za klekljanje je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol, so zapisali na ministrstvu. Pri suhozidni gradnji gre za večnacionalno nominacijo, ki jo je Slovenija pripravila skupaj s Ciprom, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Španijo in Švico.

 Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk Sila-IWCL bodo pripravile že 25. dobrodelni bazar. V Grand hotelu Union (Modra dvorana) v Ljubljani bodo v nedeljo, 2. decembra, od 10. do 16. ure na prodaj izdelki iz 38 držav. Na stojnicah bodo kulinarične dobrote, izdelki tradicionalne obrti, drobna darila, nakit, oblačila in drugi izdelki, značilni za vsako posamezno državo. Za obiskovalce bodo pripravili kulturni program, otroški kotiček in dobrodelni srečelov z 800 dobitki. Izkupiček bodo razdelile med različne prejemnike .

 Danes se je  na Gospodarskem razstavišču odprl 49. sejem Narava-zdravje. Na njem se v sklopih Prehrana, Zdravje, Gibanje, Zeleno sobivanje ter Welness in kozmetika predstavlja prek 250 ponudnikov iz 15 držav.

 Ponudbo na razstavnih prostorih dopolnjuje spremljevalni program za vse starostne skupine. Veliko je predavanj, okroglih miz, delavnic  na temo zdrave prehrane, obvladovanja stresa, razvijanja čuječnosti, uporabi industrijske konoplje, pobliže boste lahko  spoznali terapevtske pse, čebele, obnašanje v gozdu.  

Na včerajšnjem osrednjem dogodku Zveze društev upokojencev Slovenije Dnevu Zdusa je predstavnike iz več kot 500 upokojenskih društev iz vse Slovenije in druge goste na Gospodarskem razstavišču pozdravil tudi predsednik vlade  Marjan Šarec. Poudaril je pomen upokojenskih društev za družbo, saj skrbijo, da se ljudje po upokojitvi družijo in so še naprej aktivni. V vladi se zavedajo problematike starejših, vendar vsega ne morejo rešiti čez noč. Obljubil je, da se nameravajo z vso resnostjo lotiti tako ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja kot...

Slovenske železnice so odprle mesec prazničnih voženj z vlaki in pravljičnimi junaki. Otroke iz vrtca Vodmat so pozdravili Božiček, ki bo potoval z muzejskim vlakom, potem pravljične vile, ki bodo najmlajše spremljale na potovanjih z vlaki v Pravljično deželo Celje (letos bo odprla vrata 14. decembra ob 17. uri, dogodki pa se bodo vrstili vse do 31. decembra), in škratka Dežele ljudskih pravljic Bled, ki bosta vsak konec tedna v decembru potovala z vlakom od Nove Gorice do Bleda in obdarovala otroke.

 Prekomerno pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik problem, saj podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije (43 odstotkov) starih 25 do 64 let pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit, je bilo slišati na nacionalni konferenci o alkoholni politiki, ki jo je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj z Ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo.

Posledice alkoholizma so hude. Samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezani z alkoholom, ter prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji v povprečju umre vsaj 1000 oseb. Z alkoholom povezano nasilje se pojavlja med partnerji, v družinah, na delovnem mestu, v obliki spolnega nasilja, nasilja nad otroki in podobno. Žal pa je pogosto neprepoznano.

 Prostovoljke, članice Univerze za tretje življenjsko obdobje, vabijo na razstavo punčk, ki jih ustvarjajo v projektu Unicefa Punčka iz cunj. Ročne izdelane in unikatno oblikovane punčke so tudi lepo darilo, predvsem pa s prispevkom za podvojitev ene punčke (20 evrov) prispevate sredstva za cepljenje otrok v državah v razvoju.

Punčke lahko posvojite v torek, 27. novembra, med 8. 30 in 14. 30 uro na sedežu univerze v Ljubljani, Poljanska cesta 6 ( 1. nadstropje levo).

 Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je v  Galeriji Kresija v Ljubljani odprlo razstavo z naslovom Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osem umetnic in umetnikov je upodobilo deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo društva. Razstava, ki bo odprta do 7. januarja 2019,  je priložnost, da o nasilju  spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih. Le tako bomo prepogosto neslišnim in nevidnim žrtvam dali glas in obraz. To je tudi opozorilo, da se vse začne z besedami. Tako nasilje kot preprečevanje nasilja.

 Na policah Hoferjevih  prodajaln so se že znašli  Nasmeškotki, praznični dobrodelni piškotki. Sredstva od njihove prodaje  (vsak stane en evro) so tudi  tokrat namenjena otrokom pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji in sicer za za akcijo Čarobna zima, s čimer bodo otrokom v stiski omogočili nepozabna zimska doživetja.

Nasmehe za dober namen lahko delite  tudi preko družbenih omrežij, ob vsaki delitvi nasmejane vsebine z označbo #Nasmeškotek ali #DelimoNasmehe bo podjetje Hofer za otroke v stiski namenilo evro.

 V Goričanah pri Medvodah je že vse pripravljeno na najbolj grozovit dogodek leta. Jutri, 24. novembra, bo namreč že tradicionalna največja kulturno - etnološka prireditev » 7. Noč parkeljnov v Goričanah «.

Skupine iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške bodo v mimohodu, ki se začne ob 18. uri, predstavile svoje maske in opremo svojega kraja in s tem svojo zgodovino in navade. Obeta se tudi velik šov, saj parklje vedno spremljajo strašne maske, ogenj, hrušč in hkrati počenjajo vragolije ter strašijo gledalce. Letos bo še posebej bučno, saj  bo sodelovali  rekordnih 26 skupin ali več kot 500 parkeljnov!

 Teden Karitas, ki bo potekal od ponedeljka, 26. novembra, do nedelje, 2. decembra pod geslom Mladost iz korenin modrosti, nagovarja k povezanosti med mladimi in starejšimi. 

Sodelavci Slovenske karitas pozivajo javnost k sočutju in pomoči ljudem v stiski.  Prostovoljci župnijskih karitas bodo v novembru in decembru pripravili vrsto dobrodelnih prireditev, s katerimi bodo poskušali lajšati stiske in opozoriti na pomen solidarnosti. 

Stiska posameznikov in družin je velika, so sporočilu za javnost izpostavili v Nadškofijski karitas Maribor, ki 30. novembra vabi nove prostovoljce k uvodnemu srečanju. Na njihova vrata je v desetih mesecih letošnjega leta potrkalo nekaj več kot 4000 oseb, ki so prosile za različne oblike pomoči.  V mreži Župnijskih karitas so razdelili 407 ton hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim in drugo podarjeno humanitarno pomoč. Ta je namenjena 17.000 socialno najbolj ogroženim osebam na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju.

 Krizantema kot simbol in poklon v spomin Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti ter 20.000 knjig zaznamuje  34. slovenski knjižni sejem, ki poteka do nedelje, 25. novembra.

 Poleg bogate ponudbe knjig različnih založnikov lahko obiskovalci prisluhnejo pogovorom z literarnimi gosti. Med njimi bodo svoje življenjske obletnice na Pisateljskem odru obeležili nekateri ugledni slovenski ustvarjalci, kot so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič.  Sejem gosti tudi dve veliki literarni imeni iz tujine: bookerjevega nagrajenca Roddyja Doylea in Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye. Na kulinaričnem odru se - poleg predstavitev kuharskih knjig  - tudi kuha!

Dobro je vedeti | nov. '18

Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), vlada pa se je z njo seznanila na seji 27. septembra 2018, so razvidne dokaj optimistične ocene ne le njihovih letošnjih gibanj, temveč tudi v prihodnjih dveh letih. Napovedana gibanja bodo, če se bodo uresničila, neposredno vplivala na življenjski standard večine prebivalcev. Napoved med tveganji za njihovo uresničitev poudarja predvsem spremembo razmer v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v scenariju za njeno pripravo. Dejstvo je, da so se v tem okolju pretežno negativna tveganja od spomladi že opazno povečala. V kolikšni meri bodo ob njihovem nadaljevanju vplivala na naše razmere in napovedana gospodarska gibanja, bomo v prihodnjih dveh mesecih doživljali sproti.

nov. '18

Dom Danice Vogrinec Maribor je največji dom starejših občanov, deluje na štirih lokacijah in ima 809 stanovalcev. Septembra je dobil priznanje za najboljši dom starostnikov v Evropi organizacije EAN (European Ageing Network). Po mnenju dolgoletnega direktorja doma mag. Marka Slaviča je komisija prepoznala pozitivne učinke inovativnih pristopov, ki jih uvajajo v domu, da bi stanovalcem omogočili čim prijaznejšo starost. A kot pove sogovornik, ki je tudi predsednik Združenja direktorjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, brez hitrih in radikalnih sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bodo razbremenile pregorele zaposlene oziroma povečale že zdavnaj preživete kadrovske normative, ni mogoče pričakovati, da bo še kakšen dom v prihodnje dobil tako nagrado. Pri tem opozarja: »Če se bodo domovi nekoč popolnoma spremenili v negovalne bolnišnice, nas bo izguba socialne zasnove dela pahnila za leta in leta nazaj.«

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Ne glede na to, ali mu rečemo družinski zdravnik (kar je po specializaciji) ali izbrani osebni zdravnik (kot je formulacija zdravstvene zavarovalnice), »naš« zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca (najpogosteje gre za zlom kolka), poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni …

Kot pravi Lilijana Ločniškar, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega zavoda Revita, tiste svoje paciente, ki že dalj časa ležijo, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, obiskuje občasno. Vedno pa se odzove na klic svojca, patronažne sestre ali oskrbovalke, če se stanje poslabša ali se pojavi sprememba. 

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: