jun. '20

 V epidemiji koronavirusne bolezni 19 jo je Slovenija za zdaj dobro odnesla, saj ji je uspelo zamejiti širjenje virusa. Ni pa bila uspešna pri zaščiti najranljivejše skupine v domovih za starejše in tamkajšnjih zaposlenih. Med umrlimi za to boleznijo je večina stanovalcev domov, le nekaj med njimi jih je umrlo v bolnišnicah. Prvi izbruh bolezni se je začel v metliškem domu starejših, a še huje je bilo v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. Bilo je precej kaotično. Vse kaže, da država ni ustrezno poskrbela za domove in da so kadrovsko in finančno nedohranjeni ostali prepuščeni samim sebi. Razgalile so se težave, na katere so opozarjali že leta. O tem, kako so se v domovih organizirali in preživeli ta čas, smo se pogovarjali z direktorico Doma starejših občanov Črnomelj in predsednico skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerijo Lekić Poljšak, ki upa, da smo se iz tega kaj naučili.

jun. '20

Med ukrepi za odpravo posledic epidemije je tudi vavčer ali bon za turizem, uradno se imenuje bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Vlada je zanje namenila 346 milijonov proračunskih sredstev. Podrobnosti o izvajanju tega ukrepa še niso dokončno dorečene, zato povzemamo, kar je bilo znanega do 25. maja.

Vsakemu polnoletnemu državljanu Slovenije pripada turistični bon v vrednosti 200 evrov, otrokom pa v vrednosti 50 evrov, ki naj bi jih porabili do konca decembra 2020. Poleg zaposlenih so do bona upravičeni tudi samozaposleni, študenti in upokojenci. Bone bomo lahko uporabili pri ponudnikih v Sloveniji, ki ponujajo prenočitev oziroma prenočitev z zajtrkom in so vpisani v register ponudnikov nastanitev. To so hoteli, apartmaji, turistične kmetije, kampi itd.

Dobro počutje | jun. '20

Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.

In istočasno je naša največja bolečina, ko se prekinejo stiki, prijateljske vezi, ko naše odnose napadejo ljubosumje, sovraštvo, zamere, kar se lahko kaže tudi kot izogibanje drug drugemu, kot občutki osamljenosti, neprimernosti, neljubljenosti. Občutek, da smo sami sebi dovolj, lahko odrasle v celoti pomiri in nam daje varnost in predvidljivost. Otrok tega občutka brez varnosti v odnosu z odraslim ne more doseči, zato je še toliko ranljivejši. Ampak kaj je prvi pogoj, da se v svojem telesu dobro počutimo? Težko rečemo, da nam je udobno, če imamo telesne bolečine, če nas je strah ali če imamo zamere do sosedov, prijateljev, znancev. Včasih pa nimamo ničesar, na kar bi pokazali s prstom, pa vendar nismo v dobri koži. Pravimo, da nam nekaj manjka.

 Kadar preobremenjena srčna mišica ne more dobro opravljati svojega dela, se pojavita težko dihanje, dušenje, sčasoma že pri manjših obremenitvah ali ponoči, zaradi česar bolniki noči presedijo. Hitro se jim poveča telesna teža, otekajo jim noge, so utrujeni in oslabeli, ponoči morajo pogosto na vodo. Pojavijo se lahko tudi kronični kašelj ali piskanje, pomanjkanje teka ali slabost, hladne okončine, modrikaste ustnice, uhlji in nos. Vse to so znaki srčnega popuščanja.

Starejši ljudje znake srčnega popuščanja velikokrat pripisujejo starosti ali pa slabi telesni pripravljenosti in odlašajo z obiskom zdravnika. Kar je narobe, saj se lahko pojavijo hudi zapleti, celo odpoved srca. Starejši bolniki imajo namreč pogosto še pridružene bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost ali ledvična oslabelost, ki jih je treba zdraviti vzporedno. Prej pa, ko pride bolnik k zdravniku, bolj bo zdravljenje uspešnejše, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika.

 Zaradi preklica epidemije v zvezi s koronavirusom, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ponovno sprejema stranke. Ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov lahko zavod obiščete v času uradnih ur: v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure  in od 13. do 17. ure ter v petek med 8. in 13. uro.

Po telefonu pa dobite informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro , v sredo med 8. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro. Vloge lahko oddate tudi v nabiralnike, nameščene ob vhodu v poslovne prostore zavoda  ob ponedeljkih in sredah od 12. do 13. ure ter v poslovnem času ob torkih in četrtkih.

 Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev, poudarjajo v Socialni zbornici Slovenije.  Epidemija novega koronavirusa je še bolj razgalila dolgoletne težave pri oskrbi v domovih za starejše, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti socialnovarstvenih storitev.

Zato v socialni zbornici ocenjujejo, da je treba povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev in programov, okrepiti strokovno ustrezno informiranost na področju socialnega varstva, prilagoditi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter poskrbeti za zmanjševanje neenakosti na področju socialnega varstva različnih ranljivih skupin. Generalni sekretar zbornice Vilko Kolbl je izpostavil, da so bile v zadnjih dveh mesecih, ko je bila pod drobnogledom predvsem problematika domov za starejše, spregledane druge oblike institucionalnega varstva. To vključuje ranljive skupine oseb s posebnimi potrebami v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje in druge storitve, kot je na primer pomoč družini na domu.

Že precej let konec maja po različnih krajih potekajo Slovenski dnevi knjige. Letos pa je tradicijo prekinila karantena. Založniki so zato izpeljali knjižni sejem s kavča, tokrat pa knjige spet vračajo med bralce »v živo«. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s partnerji in številnimi založniki pripravlja dogodek, ki so ga poimenovali Sejem na zraku.  

Ta konec tedna bodo potekali štirje manjši knjižni sejmi:  

V Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev, bodo stojnice s knjigami  od petka, 29. maja, do nedelje, 31. maja, med 10. in 20. uro. V času sejma bo odprta tudi kavarna.

Začenja se že 21. Nacionalni teden prostovoljstva, ki bo potekal do nedelje. Namen tedna je praznovanje prostovoljstva, zahvala prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo delo in povabilo posameznikom, da se jim pridružijo.

Na Veseli dan prostovoljstva,  27. maja, bodo prostovoljci v več kot 40 krajih delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. V njem bodo predstavljene številne zanimive zgodbe in izkušnje prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih.

Po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak prostovoljke in prostovoljci, povezani v nevladnih prostovoljskih organizacijah skrbijo za pestrost življenja v skupnosti, so velikokrat prvi, ki opozorijo na nepravilnosti v družbi, nudijo dodatno asistenco najranljivejšim prebivalcem, skrbijo za okolje, za široko mrežo športnih aktivnosti za vse generacije, za ohranjanje tradicije, za raznolikost kulturne ponudbe, vzpostavljajo nove povezave in iščejo alternativne rešitve in z vsem tem predstavljajo vezivo med ljudmi in varnost za vsakega, ki se znajde v stisk. Dodala je še, da modra država oziroma skupnost podpira prostovoljstvo s tem, da  zagotavlja sredstva za delo prostovoljskih organizacij, za vzpodbujanje solidarnosti in medsebojnega povezovanja in za ustvarjanje razmer, ki omogočajo ljudem vseh generacij vključevanje v prostovoljstvo.

 Med 25. in 31. majem bo potekal teden gozdov, ki v ospredje postavlja skrbno ravnanje ter spoštovanje gozdnega bontona. V Zavod za gozdove so namreč opazili povečan obisk gozdov v času epidemije, s tem pa tudi negativne posledice: več smeti, poškodovanja gozda, vožnje v naravnem okolju in podobno.

Na mariborskem območju, zlasti na Pohorju, imajo veliko težav z objestnimi vozniki, ki se z motorji ali štirikolesniki podijo po gozdnih potem, zato bodo pripravili osveščevalne akcije. Podobno bo tudi v Kočevskih pragozdovih in v Krakovskem gozdu.  Takšna vožnja je strogo prepovedana, zato bodo kršitelje v bodoče bolj preganjali. V Loškem Potoku bodo v četrtek v naravo izpustili risa Borisa, ki bo povečal genetsko pestrost in omogočil preživetje slovenske populacije risa.

V nedeljo, 24. maja bodo v Krajinskem parku Kolpa pripravili Dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo v Žuničih lahko ogledali različne razstave na prostem, voden ogled Šokčevega dvora pa bo potekal le za manjše skupine. Tradicionalnega kulturnega programa, predavanj, stojnic s ponudniki in prijetnega druženja z domačini tokrat žal ne bo. Vseeno pa bo na varen način mogoče pogledati razstave in se sprehoditi med avtohtonimi živalmi.

Krajinski park Kolpa se nahaja ob državni meji na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije. Obsega ožje območje ob reki Kolpi med Starim trgom in Dragoši; večje razširitve so le na območju Starega trga, Zilj, Preloke, Marindola ter Fučkovcev. Na območju parka prevladuje značilna mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Ogledati si velja grad Vinica, grad Pobrežje, številne ohranjene domačije z značilno arhitekturo ter katerega od še delujočih mlinov.

 Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki poteka z geslom Rešitve so v naravi. Po oceni  Združenih narodov smo kljub vsem tehnološkim napredkom popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo.

 Narava je temelj našega obstoja, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove."

 Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Slovenije beleži ves svet, je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ti namreč zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.

 Jutri bodo začeli samoplačniško testirati na okužbo s koronavirusom v Zdravstvenem domu Ljubljana. Kot so sporočili, je za odvzem brisa potrebno predhodno naročilo in plačilo, cena  je 100 evrov. Odvzem brisa bo potekal na vstopni točki na Metelkovi, brise bodo odvzemali po sistemu drive-in, torej ko je oseba v osebnem vozilu.

Prav tako bo mogoče testiranje v univerzitetnem kliničnem centru. Izvajali ga bodo pred infekcijsko kliniko, je v izjavi za medije pojasnila strokovna direktorica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc Zaenkrat bodo jemali le bris vzorca iz nosno-žrelne votline, s katerim ugotavljajo akutno okužbo z novim koronavirusom, ne pa tudi protiteles, s katerimi bi dokazovali, ali je oseba že prebolela covid-19 oz. prišla v stik z virusom.

 S toplejšimi temperaturami se bo povečal obisk gora, še posebej zdaj, ko so vnovič odprte planinske koče, obiskovalci lahko v njih dobijo krepčilo in tudi prenočišče. 

Tudi v hribih je treba upoštevati pravila za zaščito pred okužbo s covid -19, zato je Planinska zveza Slovenije pripravila priporočila za vse dejavnosti v planinstvu. Seveda pa ne pozabite na priporočila, ki na splošno veljajo za varnejše obiskovanje gora ter na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike.

 Po vsem svetu danes poteka mednarodni muzejski dan s temo Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost, zato bodo muzeji in galerije predstavili svoje projekte in dobre prakse, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in vključevanje ranljivih skupin.Čeprav so slovenski muzeji in galerije že odprti za obiskovalce in jih danes lahko obiščete brezplačno, so pripravili skupno virtualno razstavo slovenskih muzejev.

V Narodni galeriji obiskovalce vabijo, da brezplačno obiščejo stalno zbirko Narodne galerije, stalno razstavo del Zorana Mušiča, ter občasno razstavo Srbski modernizem 1880-1950 iz zbirke Galerije Srbske matice. Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na ogled razstav: Bosi. Obuti. Sezuti, Hrvaške igrače med tradicijo in sodobnostjo, Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, Lectarstvo je krajcarkšeft). Obiskovalcem so pripravili projekcijo šal in vicev iz serije Koronski humor. Otroci pa se lahko na ploščadi pred muzejem igrajo otroško igro ristanc.

 Epidemija covida-19 je preklicana, saj je epidemiološka slika zadnjih deset dni v Sloveniji zelo ugodna. Vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je za zaščito pred okužbo ključnega pomena dosledno spoštovanje naslednjih ukrepov:

1. Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje rok

Umivanje rok z vodo in milom je osnovni higienski ukrep, s katerim na enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme z rok.

Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako  odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.

Zgodbe | maj '20

Vse se je začelo leta 2002, ko je imel Vidkin mož Jože šele 62 let. Tedaj sta šla zaradi njegovega pogostega pozabljanja in spremenjenega vedenja prvič k zdravniku. Slutnja, da je z možem nekaj narobe, pa je že nekaj mesecev tlela v njeni duši, a dobro skrita v njeni podzavesti.

In čeprav je Vidka Kuselj, sicer učiteljica slovenščine, veliko vedela o alzheimerjevi demenci, saj jo je imela njena mama, jo je dejstvo, da je napadla tudi njenega ljubljenega moža, pretreslo do obisti. »Življenje se mi je obrnilo na glavo. In zelo dolgo je trajalo, da sem demenco sprejela.« Še vedno pa je njena sovražnica.

maj '20

Vemo, da sta že v normalnih časih skoraj vsak četrti Slovenec in Slovenka kronično utrujena, ker preveč delata; vsak deseti trpi zaradi anksioznosti, depresije ali druge duševne motnje. Ker dolgo živimo, se med starejšimi iz leta v leto hitro viša še število ljudi, ki trpijo za različnimi vrstami demence. Že dolga stoletja se tudi ve, da se zaradi psihičnih težav pogosto pojavijo tudi telesne bolečine in bolezni. Različne duševne motnje pa še posebno rade izbruhnejo zaradi hudih gospodarskih kriz, po vojni itd.

Prosti čas | maj '20

Zdravilna moč čilija je veliko večja kot pri papriki, zato posadimo nekaj sadik in uživajmo v svetu čilija. Domače sadike lahko sadimo na balkonu in vrtu. Priporočljivo je, da ga sadimo v kombinaciji z dobrimi sosedi. Če bomo čili sadili pravočasno in izbrali primerno pikantno sorto, bo veselje ob pobiranju pridelka zagotovljeno.

Čili vsebuje alkaloid kapsicin, ki pripomore k stopnji pikantnosti čilija. Kapsicin ima številne blagodejne učinke na zdravje. Uživanje čilija zmanjša širjenje vnetij v telesu. Deluje tudi protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi. Pospešuje tudi hujšanje in zdravi črevesna vnetja. Moške uživanje čilija največkrat tudi osrečuje. Na sam vrh Scovillove lestvice, ki ima 10 stopenj, uvrščamo čili trinidad scorpion, ki ima neverjetnih 2 milijona skovilov in je priljubljen predvsem pri oboževalcih čilijev.

apr. '20

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom COVID-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil (četudi morda le potuhnil), a vendarle ne bo večna grožnja v primerjavi z vsem, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Srhljivo je slišati naštevanje, kako težka okoljska bremena ima Slovenija iz preteklosti: azbest v Anhovem, Mariboru, Ljubljani in na obali, organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delci v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, atrazin na Dravskem polju ... Najhuje pa je, da za vse to vemo že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

apr. '20

»Z morebitno resno epidemijo koronavirusa se bo v celoti pokazala dolgoletna nedohranjenost javne zdravstvene mreže – kadrovska, finančna in prostorska. Če bo treba hospitalizirati več tisoč ljudi, jih ne bomo imeli kje nastaniti,« je tri dni po prvi okužbi s koronavirusom v naši državi dejal sociolog dr. Gorazd Kovačič. Opozorilo se je tedaj zdelo pretirano. Slab teden dni pozneje je bilo čisto drugače. Javno zdravstvo, večni grešni kozel, je ostalo edino upanje ogroženega prebivalstva.

Zgodbe | apr. '20

Nekoč smo imeli

Imeti Tomosov moped je v drugi polovici preteklega stoletja za mladino po vsej Jugoslaviji pomenilo nekaj nujnega, pomenilo je biti v koraku s časom, biti približek zaželene zahodne potrošniške družbe, pa naj je bil to znameniti colibri ali kasnejši avtomatiki vseh mogočih oznak. Mopedi so bili sinonim za gibanje, veselje, brezskrbnost in glasbo …

Zato ni čudno, da je Tomosova menza v Kopru postala prostor, v katerem so potekali prvi rokovski koncerti na obali, prvega je imela tam leta 1971 skupina Bumerang. V Kopru, na stičišču vsaj treh različnih narodov in kultur, so nastajale najboljše slovenske glasbene skupine z najboljšimi glasbeniki in pisci besedil, pomembne in popularne po vsej tedanji skupni domovini.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: