jul. '21

NAŠ POGOVOR

Starejši za starejše je socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, ki starejšim od 69 let omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Vanj je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev. Ti cenijo trud številnih prostovoljk in prostovoljcev, svojih vrstnikov, odkar je Evropski parlament nagradil njihovo poslanstvo s podelitvijo priznanja državljan Evrope, pa pridobiva program tudi širšo veljavo. Rožca Šonc, ki vodi program od leta 2005, je letos prejela najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva in njegove promocije. Ponosna je na to, koliko starejšim so v vsem tem času pomagali k prijaznejšemu vsakdanjiku, a hkrati ugotavlja, da je za kakovostnejše in dostojnejše življenje najstarejše generacije srčnost prostovoljcev le premalo.

Sladoled je med najbolj priljubljenimi sladicami, še posebej poleti. Kot so ugotovili na statističnem uradu RS, je leta 2018 vsak prebivalec pojedel povprečno 3,9 litra sladoleda, kar pomeni 1,6 litra več kot v letu 2000. Liter sladoleda je lani v trgovini v povprečju stal 3,50 evra ali 19 centov več kot leto prej. Za porcijo sladoleda s smetano v gostinskih lokalih pa je bilo treba plačati 4,91 evra ali 22 centov več kot leta 2019.  

Države Evropske unije so v letu 2019 proizvedle več kot tri milijarde litrov sladoleda – s to količino bi lahko bi napolnili skoraj 1200 olimpijskih bazenov v Kranju. Največ sladoleda so proizvedli v Nemčiji, 635 milijonov litrov, sledita pa Italija s 554 milijoni litrov in pa Francija, ki je proizvedla 516 milijonov litrov sladoleda. Slovenija je lani uvozila skoraj 6000 ton sladoleda ali za 16 milijonov evrov, največ iz Nemčije. Izvozila ga je štirikrat toliko, skoraj 24.000 ton ali za 70 milijonov evrov. Največ ga je izvozila v Združeno kraljestvo, več kot 6200 ton, nekaj manj, 4200 ton pa v Nemčijo.

Še vedno teče dobrodelna akcija Koraki za Urbana, kjer družina s pomočjo društva Palčica Pomagalčica zbira sredstva za dveletnega dečka Urbana z redko hudo nevrorazvojno motnjo, imenovano sindrom CTNNB1.  To je huda nevrorazvojna motnja, ki jo povzroča mutacija na kromosomu 3p22.1 gena CTNNB1. Odkrili so ga šele pred manj kot desetimi leti, prinaša pa zaostanek v razvoju, intelektualno motnjo in zakasnitev govora. Gen CTNNB1 se običajno dobro odziva na genetske terapije, ki so se v preteklosti že izkazale za izjemno uspešne pri motnjah, podobnih Urbanovi. Zdravljeni otroci so po takih terapijah začeli hoditi in govoriti, sta ob začetku akcije pojasnila njegova starša. 

 Drevesa pred Plečnikovimi arkadami na osrednji ljubljanski tržnici so dobila prav zanimive pisane preobleke. Razstava z naslovom Gledališče pred vašim nosom je namenjena  praznovanju stote obletnice Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Kostumografa Šentjakobskega gledališča Mateja Čibej in Bojan Vister sta v sklopu obeleževanja jubileja, ki je bil sicer že lani, pripravila prav  posebno razstavo. Drevesa oziroma kovinske ograje okoli njih sta oblekla v predelane kostume iz predstav Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat, Sam, Uscana vas, Balada Karoline Žašler in otroških predstav ter podarjenih oblek za fundus Šentjakobskega gledališča. Kostume so do določene faze zašili v šivalnici, dokončali pa so jih na licu mesta. Razstava bo na ogled, dokler bodo kostumi zdržali, sporočajo iz Šentjakobskega gledališča.

S 3. julijem je po vsej Evropski uniji začela veljati prepoved izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. V prodaji ne smejo biti vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice in mešalne palčke za pijače, palčke za balone, nekatere posode za predpripravljena živila ter vsi vsebniki za pijače in lončki iz stiropora (EPS), izdelki iz oksorazgradljivih plastik. Pravzaprav prodajalci ne smejo na police dajati novih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, lahko pa še prodajajo tiste, ki jih imajo na zalogi, oziroma nadomeščajo plastične izdelke z izdelki iz drugih, lažje razgradljivih materialov (papir, les …) ali za večkratno uporabo. Ob tem ekologi potrošnikom svetujejo, naj ob nakupu skrbno pretehtajo, katere izdelke resnično potrebujejo in kam jih bodo odložili po uporabi. 

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije vabi ponudnike kulturnih, gostinskih, turističnih in drugih storitev, da se povežejo s socialnovarstvenimi zavodi po Sloveniji in njihovim stanovalcem približajo možnosti za uporabo turističnih bonov. Mnogi stanovalci domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle zaradi svojega zdravstvenega stanja in gibalne oviranosti težko sami pristopijo do ponudnikov, so zapisali v izjavi za javnost.

»Stanovalci si tako kot vsi državljani zaslužijo priložnost, da si s turističnimi boni popestrijo življenje, pri tem pa se žal mnogi soočajo z različnimi ovirami. Z boni recimo ne morejo pokriti stroškov hrane ali pijače v domskih kavarnah, saj zakonodaja tega ne omogoča. Zaradi zdravstvenih težav številni tudi težje sami poiščejo ponudnika in izkoristijo njegove storitve izven zavoda,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

 Na spletnem mestu Visit Ljubljana, oziroma na povezavi https://map.visitljubljana.com/ lahko najdete turistični zemljevid Ljubljane v digitalni obliki. Uporabniku ponuja številne uporabne informacije – o mestnih znamenitostih (največje v ožjem središču so tudi ilustrirane) in nastanitvah ter številne druge, kot so lokacije postajališč za Bicikel(j), pitnikov, urejenih javnih parkirišč in parkirnih hiš ...

Uporabnik lahko uporabi tudi možnost za deljenje lokacije, da se laže znajde in orientira in možnost risanja po zemljevidu. Tako lahko na zemljevidu označi določeno zanimivost, informatorji v TIC pa mu posredujejo dodatne informacije.

Slovenija je imela doslej na Unescovem seznamu svetovne dediščine štiri spomenike: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavne bukove gozdove v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik - Ždrocle. Od včeraj so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.

V sklopu Plečnikovih del, ki jih je odobril Odbor za svetovno dediščino Unesca je sedem sestavnih delov: vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Z uvrstitvijo na prestižni seznam so ti spomeniki ali območja opredeljena kot tista, ki imajo izjemno univerzalno vrednost.

Na današnji dan pred 70 leti je bila sprejeta konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je po besedah visokega komisarja ZN za begunce Filippa Grandija danes ravno tako pomembna kot leta 1951. Po svetu je namreč zaradi konfliktov in preganjanja v domovini na begu kar 34 milijonov ljudi, njihovo število narašča iz leta v leto. 

Komisar ZN je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejemajo z odprtimi rokami, ampak jih dojemajo kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja. Vendar pa zaradi tega še ni treba kritizirati konvencije, je povedal profesor prava migracij na univerzi v švicarskem Bernu Alberto Achermann. "Ne moreš odpraviti nekega sistema samo zato, ker ga nekateri izkoriščajo," je dejal.

Pred 170 leti, natančneje 27. julija 1851, je bil javno objavljen razglas o ustanovitvi Društva Mohorjeva družba, kar pomeni tudi jubilejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje slovenske založbe s širokim programom humanistike in leposlovja za vse generacije in ima dve knjigarni, v Celju in Ljubljani.

Kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, sicer prijatelja škofa Antona Martina Slomška, sta s somišljeniki 27. julija 1851 v Celovcu javno naznanila ustanovitev Družtva, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Društvo sv. Mohorja (tega svetnika so častili po vsem slovenskem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh) je izdalo prve knjige in jih z letnico 1853 poslalo prvim 785 udom (članom). Januarja 1860 so v Celovcu društvo preosnovali v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja.

Ministrstvo za zdravje bo danes objavilo javni razpis, v okviru katerega bodo za skrajševanje čakalnih vrst namenili 65 milijonov evrov. V okviru razpisa bo lahko več kot 20.000 bolnikov prišlo hitreje do zdravstvene storitve, na katero nedopustno dolgo čakajo. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo javni zavodi imeli prednost.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da problem čakalnih vrst ni od danes, pač pa se je to začelo že pred 10 leti ali več, epidemija covida-19 pa je težavo na nekaterih področjih še zaostrila. Tako danes na prvi specialistični pregled čaka več kot 70.000 ljudi, na specialistično-diagnostične storitve pa prek 100.000 ljudi. Ta manko iz preteklosti želijo nadoknaditi z javnim razpisom, katerega cilj je zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. "V središče postavljamo bolnika in izvajanje storitev," je poudaril in dodal, da morajo biti te storitve izvedene kakovostno, varno in v pravem času. Tako je po njegovem mnenju nujno izkoristiti vse vire, zato je razpis odprt za javne zdravstvene zavode, koncesionarje, kot tudi čiste zasebne izvajalce. Pri tem pa bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki.

Raziskava Barometer e-kupca 2020, ki jo že pet let izvaja DPDgroup, kaže velike spremembe v nakupnih navadah potrošnikov, zlasti v lanskem letu. Pogostost spletnega nakupovanja narašča, po spletu kupujejo tudi tisti, ki tega do sedaj niso počeli – starejši.

Zaščitni ukrepi in zapiranje državnih meja zaradi epidemije koronavirusne bolezni so pospešili rast spletne trgovine po vsem svetu. Samo v Evropski uniji je lani nakupe po spletu (e-nakupi) opravljalo 15 milijonov kupcev več kot leta 2019. Zelo so se spremenile kategorije izdelkov, ki jih najpogosteje naročamo prek spleta, v trendu so vse bolj odgovorno potrošništvo in trajnostni vidik. Raziskava še kaže, da bo 70 odstotkov kupcev ohranilo svoje navade spletnega nakupovanja tudi po koncu pandemije.

 Dvaintridesete poletne olimpijske igre moderne dobe, ki se bodo na Japonskem uradno začele jutri, 23. julija, in končale 8. avgusta, bodo v marsikaterem pogledu posebne.

Zaradi strogih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 na tekmovališčih ne bo gledalcev. Nastopilo naj bi približno 11.000 športnikov iz 206 držav, čeprav so mnogi odpovedali udeležbo, tisti, ki pa so že na prizorišču, pa se morajo držati številnih protokolov. V Tokiu bo nastopilo 54 slovenskih športnic in športnikov, prvič v zgodovini OI tudi slovenska moška košarkarska reprezentanca.

Z današnjo (brezplačno) projekcijo restavrirane verzije kultne komedije Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica se v Arboretumu Volčji Potok  začenja filmsko poletje, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale oziroma Mestnim kinom Domžale.

Vse do 28. avgusta boste lahko vsak četrtek, petek in soboto pod zvezdnim nebom uživali v dobrih filmih. Med drugim bodo na sporedu premiere dveh letošnjih oskarjevcev Oče – The Father in Minari, posebnih projekcij Lovci na tartufe, Hrupna soseda, Anette, Gospa z vrtnicami, naše prve projekcije s kužki Sinovi burje, koncert filmske glasbe Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik ter predpremiera novega dokumentarnega filma Divja Slovenija.

Evropski parlament je izvršni direktorici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, Kristini Modic in prof. dr. Samu Zveru, dr. med., predstojniku Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, podelil prestižno nagrado Državljan Evrope 2021 za njun prispevek k solidarnosti, vseevropskemu zdravstvenemu napredku bolnikov z rakom ter dostopnosti do javnih zdravstvenih storitev.

Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver sta februarja 2021 organizirala kampanjo CAR-T, s katero sta skupaj s skladateljem in članom Združenja L&L Dragom Ivanušo javnost povabila k zbiranju donacij za nakup potrebne naprave za zdravljenje najtežjih oblik krvnih rakov z napredno CAR-T celično terapijo. V slabih treh mesecih je prek 4.000 posameznikov, podjetij, organizacij in društev zbralo natančno 850.385,22 evrov. Tako so lahko kupili kar dve CAR-T napravi, podjetje H-BIT Ljubljana pa je še eno napravo podarilo. Tako ima Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana tri naprave, s katerimi bodo to gensko zdravljenje lahko zagotovili večjemu številu bolnikov s krvnimi raki.

V Centru starejših Gornji Grad od začetka julija deluje center Makov svet, ki je arhitekturno in programsko oblikovan na podlagi raziskave potreb starejših z demenco.

Center je razdeljen v štiri gospodinjske enote, vsaka lahko sprejme do 12 oseb oziroma skupaj 48 (trenutno jih tam biva 14). Dvanajst dvoposteljnih in 24 enoposteljnih sob z lastno kopalnico ima izhod v atrij, kjer bo terapevtski vrt, posebnost pa je senzorna soba. Kot poudarjajo v družbi Deos, ki upravlja Center starejših v Gornjem Gradu, je bil mak v starem Egiptu simbol mladosti, v perzijski kulturi simbol sreče, veselja. In to naj bi veljajo tudi za Makov svet, ki bo predvsem center prijetnega ter kakovostnega bivanja za osebe z demenco.

Dobro počutje | jul. '21

Stopala opravljajo zahtevno in pomembno delo. Odpočijemo si jih lahko le ponoči, ko jih ne obremenjujemo z gibanjem in težo – tako s svojo kot tudi z vsem, kar imamo na sebi ali v rokah. Da bi nam stopala dolgo dobro služila, jih moramo negovati in ščititi z obuvalom. Za izbiro čevljev si je treba vzeti čas, sploh če imamo zdravstvene težave.

Seveda smo vsi radi lepo obuti, vendar bi morali dati prednost zdravju, udobju in stabilnosti oziroma varnosti pred eleganco in modnimi smernicami. Strokovnjaki ženskam odsvetujejo dolgotrajno nošenje visokih pet, obujejo naj jih le za posebne priložnosti in za krajši čas, najvišja še varna in za noge zdrava višina je štiri centimetre. Prav tako niso primerni čevlji z ozkim sprednjim delom – tudi za te ortopedi, fiziatri ter ortotiki in protetiki svetujejo čim krajši čas nošenja. Primerna obutev za vsak dan je mehka, udobna, spredaj široka, z nizko peto, najbolje usnjena, a to ni nujno. Če se nam noga rada zvrača, je dobro, da je sredinski del podplata nekoliko izbočen. Če je podplat raven, si lahko kupimo serijsko narejen vložek ali si ga damo narediti po meri.

Prosti čas | jul. '21

PRILOGA

Med veselimi in dobrimi ljudmi se znajdemo, ko vstopimo v Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, dveh velikih mož, ki sta se z glasbo in poezijo zapisala v srca Slovencev in obogatila našo kulturo. Občina Mirna Peč, od koder sta izhajala, se jima je poklonila s sodobnim multimedijskim muzejem, ki je prirejen tudi za slepe, slabovidne in naglušne obiskovalce.

Ker je Lojze Slak velik del življenja preživel na odru, je sredi dvorane postavljen oder, na njem pa harmonika. Obiskovalci lahko nanjo zaigrajo katero od Slakovih pesmi ali pa zapojejo in vse to posnamejo za svoj video. Ob spremljavi posnetkov Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna je to res pravi »harmonika šov«.

Dobro počutje | jun. '21

Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo letno le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropske unije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.

Najbolj zdrave in hranilne so manjše morske ribe (sardela, sardon, skuša, brancin, orada, cipelj, mol, ribon, špar, škarpina, tudi tuna, morski list, kovač, losos ...) kot tudi sladkovodne ribe (postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica ...). Vse lahko dobimo v ribarnicah.

jun. '21

Turizem je zagotovo ena izmed gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj ko se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci, ki iščejo čim bolj inovativne zamisli za privabljanje turistov. Domačih in tujih. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Na mednarodni turistični borzi Fitur Madrid so nagradili promocijski video, ki predstavlja Slovenijo kot odlično izbiro za gastronomska doživetja. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena izmed prednosti in hkrati priložnost, da dodatno okrepimo našo pozicijo sodobne, zelene, v trajnost usmerjene turistične destinacije, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.

jun. '21

Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, marsikateri nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.

Dodatno težavo predstavlja delovni čas omenjenih ustanov, ki se skrajšuje, pred vhodom se nabirajo dolge vrste, ljudje čakajo v različnih vremenskih razmerah, saj preventivni zdravstveni ukrepi zaradi covida-19 omejujejo število oseb v poslovalnici. Starejši se upravičeno počutijo prizadete in nemočne. Vsi niso vešči urejanja zadev prek računalnika, marsikateri ga sploh nimajo, v oddaljenih krajih je tudi signal slab ali pri hiši sploh ni interneta.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: