Dobro počutje | feb. '20

Presaditev (transplantacija) organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Hkrati pa velja za strokovno in logistično najzahtevnejši medicinski poseg. Podatki o številu presaditev in preživetju obolelih kažejo, da smo v Sloveniji pri tem zelo uspešni. Presajeni organ marsikateremu bolniku vrne zdravje ali celo reši življenje.

Slovenski zdravniki na leto presadijo okoli 100 organov, večinoma jih pridobijo od umrlih darovalcev. Le občasno se zgodi, da bolniku presadijo organ živega darovalca (ledvico, del jeter, del pljuč, kostni mozeg …), nazadnje so presadili dve ledvici leta 2018. Letos mineva petdeset let od prve presaditve, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (leta 1970 so namreč prvič presadili ledvico živega darovalca), hkrati pa 20 let od priključitve Eurotransplantu, mednarodni organizaciji za izmenjavo organov in tkiv.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes sklenil, da bodo upokojenci konec meseca prejeli 3,2 odstotka višje pokojnine, usklajeni zneski pa bodo veljali že od 1. januarja.

Redna uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Pri uskladitvi v 60 odstotkih upoštevajo rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin.

Za uskladitev bo Zpiz na letni ravni namenil 172 milijonov evrov. Pokojnina v višini 600 evrov bo tako po uskladitvi višja za 19,20 evra in bo znašala malenkost več kot 619 evrov, zagotovljena pokojnina pa bo znašala 555,76 evra.

V četrtek, 20. februarja, od 10. do 18. ure bo v Karnevalski dvorani na Ptuju potekalo Seniorsko pustovanje 2020. Vabljene so maškare vseh generacij, le da bodo  s sabo prinesle dobro voljo!  Najbolj izvirne skupinske in posamične maske, še posebej lastnoročno izdelane, bodo bogato nagrajene.

Člani Zadruge Mozaik Generacij v sodelovanju s soorganizatorji 60. Kurentovanja, Alma Mater Europaea-Evropski center, Maribor in projektne skupine Medgeneracijskega centra Kidričevo obljubljajo pester glasbeni program. Nastopili bodo Alfi Nipič, saksofonist Oto Vrhovnik, Ansambel Fretari, Akustični orgazem in tudi učenci in otroci iz okoliških šol in vrtcev. Prireditev bo vodila in animirala Urška Vučak, ljubiteljska igralka iz Ptuja.

 Danes je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili 112, ki opozarja na varnost in ravnanje v primeru nesreč.  Kot so spletni strani zapisali na Upravi RS za zaščito in reševanje izbira datuma ni naključna (11. 2.), pa tudi otroci si številko najlažje zapomnijo, če jim pokažete obraz: en nos, ena usta in dve očesi.

 Operaterji na telefonski številki 112 posredujejo pomoč zdravnikov, gasilcev, veterinarjev ter gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot. Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili kot druga država v Evropi uvedla leta 1997.

 Danes je svetovni dan bolnikov, ob katerem v Sloveniji poteka tradicionalno romanje bolnikov in ostarelih na Brezje.

Svetovni dan bolnikov je vpeljal papež sv. Janez Pavel II. leta 1992. Pri Slovenski škofovski konferenci   izpostavljajo versko oskrbo v bolnišnicah, ki jo nudijo bolnišnični duhovniki. Skupaj z redovniki jih je okoli 30, ki v bolnišnicah obiskujejo in spremljajo bolnike, jim dajejo zakramente,  opravljajo liturgična opravila pri njih in v bolniških kapelah (od 27 bolnišnic ima kapelo 23 bolnišnic,) ter nudijo pomoč ob spremljanju, katehezi in oznanjevanju smisla bolezni, trpljenja in smrti.

Ko zdravnik reče osemdesetletniku, ki bi moral zaradi zalitih pljuč  ostati na rehabilitaciji, da je postelj in osebja premalo in da bo raje svoj  čas in energijo namenil mlajšim bolnikom – koga bi moralo biti sram? Bolnika, zdravnika, ministra za zdravje, predsednika  vlade, vse nas, ki to opazujemo in si mislimo ‘Ja, tako pač je’?

Slovenski zdravstveni sistem, tako kot zdravstveni sistemi v večini tujih držav, ni prilagojen staranju populacije. Nedavna raziskava o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je pokazala, da je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi občutilo diskriminacijo.

 Z 8. februarjem je začela veljati novela  z nekaterimi spremembami obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki širi obseg pravic do nekaterih medicinskih pripomočkov ter olajša uveljavljanje nekaterih pravic oziroma zmanjšuje administracijo v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov. A nekatere spremembe bodo začele veljati šele čez nekaj mesecev, so opozorili na današnji novinarski konferenci na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Po besedah direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja je ta novela finančno zahtevna, saj bo stala 10 milijonov evrov.

 Slovenski etnografski muzej (SEM,  na Metelkovi  2 v Ljubljani) bodo ob slovenskem kulturnem prazniku obiskali Ravenski pustovi, tradicionalne pustne maske iz vasi pod Krnom, ki s svojim prihodom napovedujejo pustni čas.

Na razstavi Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih so predstavljeni trije pustni liki, ki jih je Slovenski etnografski muzej odkupil leta 2019: ta lepega in ta lepo ter ta grdega. Razstavljeni sta tudi dve naličji ta grdega; iz konca 50ih let 20. stoletja, ki ga hranijo v SEM in najstarejšo do sedaj znano masko Ravenskih pustov iz leta 1915, ki jo hrani Tolminski muzej. Odprtje razstave ob 15. uri bo na ploščadi pred SEM popestrila fantovska druščina Ravenski pustovi. 

feb. '20

Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?

Zgodbe | feb. '20

Nekoč smo imeli podjetja: Toko Domžale

Marsikatera bralka v svoji omari še hrani torbico Toko. Mnoge so bile oblikovane tako sodobno in izdelane tako kakovostno, da so še danes modne. Tudi drugi izdelki Toka Domžale (aktovke, kovčki, denarnice, pasovi, torbe) so bili nekoč sinonim za kakovostne usnjene izdelke, podjetje pa je bilo eno najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih podjetij.

O ugledu tovarne govori tudi podatek, da jo je večkrat obiskal nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito, v podjetju pa so imeli poseben oddelek, kjer so izdelovali izdelke za maršalat, kot so rekli – poleg torbic in kovčkov za poslovna darila še usnjene šatulje za medalje pa etuije za puške … Znano je, da je njegova žena Jovanka nosila Tokove torbice, podarjala jih je tudi kot darila ženam tujih diplomatov. 

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije že tretje leto pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo. Naslov se glasi: Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoč preživljali počitnice.

Natečaj, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila 2020, je namenjen avtorjem, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo. Vabijo vas, da pošljete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti, povezano s preživljanjem počitnic v  domačem kraju ali drugod po Sloveniji. Zgodba se lahko navezuje na lastne spomine ali na zanimivo pripoved, stare fotografije in zapiske.  Vsak avtor lahko sodeluje le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. K besedilu lahko priloži fotografijo, ki se navezuje na zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje.

 Kulturno – zgodovinsko društvo Rusalka, ki se trudi ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in jo preko kulture širiti zanamcem, ob slovenskem kulturnem prazniku v Centru Zalog pripravlja posebno prireditev ob izidu knjige Slepa grofica.

Knjiga, ki jo je napisal Ivan Sivec,  opisuje življenje  Ljubljančanke Tanje Šubelj, ki je slepota ne ovira, da ne bi živela polno življenje. S Florjanom Sušnikom ohranjanjata kulturno dediščino, s starim pohištvom, slikami in drugimi dodatki sta opremila dvorec Rus v Lokovici in dvorec Štatenberg v Makolah ter  igrata lika grofa in grofice Štatenberške.

 Ljubljana, Maribor, Nova Gorica: recital Prešernove poezije

Članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije – igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture – bodo že 34. leto zapored s poezijo počastili slovenski kulturni praznik. V soboto, 8. februarja, ob 12. uri  se bo z Zdravljico začel recital Prešernove poezije na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

Recital boste lahko spremljali na 3. programu Radia Slovenija, na spletni strani državne radiotelevizije (https://www.rtvslo.si) in Facebook strani programa ARS.

Inštitut za nutricionistiko je že šesto leto zapored pripravil izbor najbolj inovativnih slovenskih živil. To so živila, ki so proizvedena v Sloveniji, sledijo smernicam zdravega življenja (vsebujejo manj soli in manj sladkorja) in so jih proizvajalci dali na trg v zadnjem letu. Namen  projekta je ozaveščanje potrošnikov, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila, ter spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

Letos je bil prvič poudarek na živilih iz ajde. Kot je poudaril  prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je ajda »izjemno hranljivo živilo, zato želimo s projektom po eni strani podpreti kmetovalce in živilsko industrijo pri učinkoviti pridelavi in uporabi navadne in tatarske ajde v proizvodnji visoko kakovostnih živil, po drugi strani pa spodbuditi prebivalce k povečanemu obsegu uživanja ajde.«

V spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna se 8. februarja podajte v njegovo rojstno vas na tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Ob 13. uri bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi osrednja slovesnost.

Pot kulturne dediščine Žirovnica je ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji in  povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja pet osrednjih točk. To so Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, kjer je celotna pot predstavljena tudi v igrano-dokumentarnem filmu Ni ga lepš’ga kraja, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

V sekciji za preventivno medicino opozarjajo na povečano število bolnikov s pnevmokoknimi okužbami, kar je po njihovem mnenju posledica slabe precepljenosti in ozaveščenosti prebivalstva. Medtem ko za majhne otroke to cepljenje krijejo iz javnih sredstev, je za odrasle samoplačniško, razen za bolnike z imunsko pomanjkljivostjo, presajenim kostnim mozgom, odstranjeno vranico, levkemijo, Hodgkinovo boleznijo, rakave bolnike in bolnike s presajenimi organi.

Samoplačniško cepljenje stane okoli 65 evrov, zato se v sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu zavzemajo, da bi ga zdravstvena zavarovalnica plačala za starejše od 65 let, ki spadajo med bolj ogrožene.Ti potrebujejo le en odmerek, medtem ko morajo mlajši ljudje cepljenje ponoviti po petih letih.

 V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in onkološkem inštitutu. Po podatkih registra raka je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni, da so vsakih 35 minut postavili novo diagnozo raka.

Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za rakom vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. Število bolnikov z rakom pa se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva. V EU vsako leto zaradi raka umre 1,3 milijona ljudi, 3,5 milijona pa jih je diagnosticiranih za to boleznijo. Evropska komisija bo zato danes začela posvetovanje o evropskem načrtu za boj proti raku. Kot so sporočili s komisije, bo dogodek priložnost, da se izkaže zavezanost EU na področju boja proti raku ter da se pri tem srečajo najrazličnejše strani, od političnih voditeljev do delavcev v zdravstvu in nevladnih organizacij.

 Čeprav Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ni več članica Evropske unije, pa do konca prehodnega obdobja, to je  do 31.  decembra 2020, veljajo vsa določila, kot če bi še bilo država članica EU.  Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zato potrjuje, da za državljane, ki imajo urejeno slovensko zdravstveno zavarovanje  še vedno veljajo  listine:

-    evropska kartica zdravstvenega zavarovanja oziroma nadomestni certifikat za uveljavljanje zdravstvenega varstva za osebe med začasnim bivanjem v Združenem kraljestvu (na zasebnem ali službenem potovanju, na strokovnem izpopolnjevanju ali študiju),

 Verjetno je med bralci malo takih, ki bi v začetku februarja (prostovoljno!) zaplavali v Blejskem jezeru. A kar nekaj pogumnih plavalk in plavalcev boste lahko v prihodnjem tednu videli v jezeru, saj je Bled v dneh od 3. do 9. februarja gostitelj svetovnega prvenstva v zimskem plavanju, ki poteka vsaki dve leti.

Na prvenstvu bo nastopilo več kot tisoč plavalcev z vsega sveta. V petih tekmovalnih dneh - tekme bodo od torka do vključno sobote - bo na sporedu kar 17 disciplin, med drugim prsno in prosto plavanje, štafetni in ekipni nastopi  ter tudi daljinsko plavanje, in sicer na 450 in 1000 metrov. Pogumni plavalci se bodo v mrzlo jezero (pozimi ima voda okrog 4 stopinje) podali v Mali Zaki.

  The New York Times je objavil seznam 52 krajev, ki so »in« v letu 2020, saj jih povezuje s pojmom trajnosti. Na 48 mesto  je uvrstil tudi slovensko pohodniško daljinsko pot Juliana (Juliana trail) oziroma "trajnostno usmerjeno pohodniško zanko okrog Triglavskega narodnega parka, ki prikazuje epsko lepoto zelene države." V utemeljitvi izbora so zapisali, da je bila Ljubljana leta 2016 imenovana za evropsko zeleno prestolnico, da je leta 2017 Slovenija postala prva država s certifikatom "zelena destinacija" ter, da so Slovenci "verjetno najbolj ekološko ozaveščen narod na svetu". 

 Po podatkih statističnega urada Eurostat iz leta 2019 le 6 odstotkov  državljanov Evropske unije v starosti od 16 do 74 let ni kupovalo po spletu zaradi pomislekov glede varnosti plačil ali razkrivanja osebnih podatkov. Leta 2017 je bilo takih anketirancev 7 odstotkov, pred desetimi leti pa 11 odstotkov, kar kaže na porast zaupanja v varnost spletnega nakupovanja.

 Rezultati tudi kažejo na velike razlike med državami članicami. Najmanj skeptični so Estonci, kjer samo odstotek ljudi ni kupoval prek spleta zaradi pomislekov glede varnosti. Najbolj pa varnostna vprašanja glede plačila skrbijo Portugalce, saj je bojazen izrazila skoraj četrtina prebivalcev (23 %).

Dobro je vedeti | jan. '20

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.

jan. '20

Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.

Dobro počutje | jan. '20

Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikom povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni samo klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je velik del želodčnih težav in bolezni povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

Pogost zdravstveni problem, katerega simptomi se ob obilju hrane povečajo, je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) z zgago (pekoč občutek za prsnico, ki se iz žličke širi navzgor proti vratu) in vračanjem želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo (regurgitacija). Tovrstne težave ima po nekaterih podatkih enkrat na mesec desetina do tretjina ljudi.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: