Naš pogovor

Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.

Zdravje

Znancu, ki je prišel na pregled prostate, je zdravnica pri ultrazvočnem pregledu trebuha odkrila anevrizmo trebušne aorte, to je vrečasto razširjeno glavno žilo – aorto, ki poteka skozi trebuh. Anevrizme običajno ne povzročajo nobenih bolečin ali drugih težav in jih zdravniki največkrat odkrijejo naključno, ko z ultrazvokom trebuha iščejo druge bolezni, na primer ledvic, jeter, sečnega mehurja, prostate itd.

Vendar pozor, sčasoma se žilna stena anevrizme vse bolj tanjša. Ko ni več sposobna prenašati visokih pritiskov znotraj žile, lahko nenadoma poči in zaradi obilne krvavitve povzroči nenadno smrt. Ko poči, je največkrat že prepozno. Če bi jo odkrili prej, bi jo lahko uspešno pozdravili. »Največkrat torej čisto naključno diagnosticiramo anevrizmo trebušne aorte z ultrazvočno preiskavo trebuha, saj se pri starejših ljudeh kar pogosto pojavlja. Zato bi bilo smiselno, da bi vsi zdravi starejši ljudje na primer vsaj po sedemdesetem letu enkrat ali še...

Prehrana

Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.

Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po g oveji juhi z rezanci, po  pečenki s krompirjem in po  potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče.

Nekoga moraš imeti rad - še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. S temi besedami pesnika Ivana Minattija, katerega stoletnice se spominjamo letos, organizatorji vabijo na jubilejni, 40. slovenski knjižni sejem. Odvijal se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024.

Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, obenem pa se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška, predstavili bodo predvsem sodobne hrvaške književnike in nekaj ilustratorjev. Mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, prav zaradi obeležitve stoletnice pesnika, prevajalca, urednika in akademika Ivana Minattija. Glavno dogajanje bo potekalo na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih.

 Tretjo soboto v novembru je mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. V znak sočutja in podpore žalujočim jutri ob 20. uri prižgimo svečko na svojem oknu.

Solidarnostno akcijo že osmič zapored pripravljajo Združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Zavod Med.Over.Net. Letošnje geslo mednarodnega dne je »Sočutna povezanost«, s katerim  pozivajo k zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti svojcev ter s tem h krepitvi njihovega duševnega zdravja. 

NAŠ POGOVOR

Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji marsikateri smejali, češ, kaj se vendar gre, saj ta stari novega znanja sploh ne bodo več potrebovali. Danes, štirideset let kasneje, pa tisoče starejših študentk in študentov pravi, da se čedalje bolj zavedajo, da je treba vse življenje, še posebej pa v zrelih letih, skrbeti za dušo, telo in možgane. Ugotavljajo namreč, da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) tudi najboljše naravno zdravilo zoper brezciljnost, nevključenost v družbo, zoper vse, česar je navadno v starosti manj: manj priložnosti, manj prijateljev, manj moči, manj zanimanj, manj spomina in manj ciljev.

Zdravje

Bolečina je bio-psiho-socialni fenomen, je čutna in čustvena izkušnja, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Akutne bolečine (glavoboli, bolečine po poškodbi, operaciji …) prej ali slej izginejo, trdovratne kronične bolečine, ki zaradi degenerativnih sprememb pogosto pestijo starejše, pa ne izginejo, vendar jih je mogoče blažiti.

O sprejemanju in obvladovanju bolečine smo se pogovarjali z anesteziologinjo prim. doc. dr. Neli Vintar,  zdravnico, raziskovalko in pisateljico. Zaposlena je v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in deluje na dveh lokacijah, in sicer v glavni stavbi UKC in na Oddelku za terapijo bolečine v protibolečinski ambulanti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. »V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi,...

NAŠ POGOVOR

Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.

Zdravje 

Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.

Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.

V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.

Jabolko (lat.  Malus domestica ) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev.  Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.