Dobro počutje | okt. '18

Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX. Tak izračun tveganja pomembno pripomore, da se ukrepi in zdravljenje lahko začnejo pravočasno, ugotavlja Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. 

»Vemo, da je osteoporoza spremljevalka starosti, ki ji težko ubežimo, zato število bolnikov z osteoporozo narašča in jih je že od 125 do 155 tisoč,« ugotavlja sogovornica. »Kljub temu se število zlomov kolkov ne povečuje zaradi boljše ozaveščenosti, hitrejšega odkrivanja in zdravljenja.« Še vedno pa je teh zlomov okoli 3000 na leto in povzročajo bolečino, marsikomu odvzamejo samostojnost in so lahko celo smrtni.

 Po podatkih iz leta 2017 živi v Sloveniji pod pragom revščine kar 268.000 ljudi. Najhuje pa je, kot ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, da narašča dolgotrajna, celo večgeneracijska, revščina, ki pa jo družine še vedno močno skrivajo.  

Ob nenadnih dogodkih, izgubi službe, hude bolezni ali druge nesreče ali smrti si  družine s pomočjo socialnih prejemkov in drugo pomočjo hitreje opomorejo.  Če pa so dlje časa brez dohodkov, se revščina poglablja in načenja zdravje in odnose v družin. Tudi če dobijo priložnost za boljše življenje, je niso več sposobni izkoristiti. Najbolj žalostno je, da po pomoč prihaja vedno več zaposlenih ljudi, prejemajo tako mizerne dohodke, da ne morejo preživeti niti sebe, kaj šele družine. Med njimi so tudi visoko izobraženi ljudje, ki nimajo stalne zaposlitve in so nenehno v strahu za preživetje.  Na zvezi družinam nudijo celostno podporo in približno v dveh letih tako opolnomočijo družino, da zmore sama naprej.

 Le slaba tretjina očividcev pri nas zna ali si upa pomagati ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Svetovni dan oživljanja, ki ga obeležujemo na današnji dan pod sloganom Vsak Zemljan lahko reši življenje, tako spodbuja ljudi, da obnovijo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja, da znajo prepoznati nujno stanje in ukrepati, ko človek potrebuje pomoč.

Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica Slovenskega reanimacijskega sveta Špela Baznik, je namen svetovnega dneva oživljanja spodbuditi ljudi, da pristopijo k sočloveku, ki potrebuje pomoč. Pomembno je, da prepoznajo nujno stanje in takoj ukrepajo, pokličejo telefonsko številko 112 in ob srčnem zastoju začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja. Po njenih besedah vsaka minuta šteje.

Danes obeležujemo svetovni dan umivanja rok, ki v ospredje postavlja ustrezno higieno pri pripravi hrane. Prav tako je pravilno umivanje rok izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med ljudmi, saj se številne bolezni širijo ravno prek kontaminiranih rok, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prek rok se prenašajo predvsem povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, okužb in zastrupitev s hrano, posredno pa tudi povzročitelji gripe in drugih respiratornih okužb. Povezovanje umivanja rok z uživanjem hrane pa je lahko tudi odličen način za oblikovanje dobrih higienskih navad tudi pri otrocih.

 Društvo upokojencev Piran v sodelovanju z občino Piran v sredo, 17.oktobra, prireja "dan starejših občanov. Prireditev, ki je že tradicionalna, se bo začela ob 17. uri. v avditoriju  Portorož.

Pripravili so zanimiv in zabaven kulturni program. Nastopali bodo: otroci iz vrtcev, osnovnih šol, folklorna skupina "Sožitje" Koper, plesno akrobatske skupine, pevski zbori in pevec Slavko Ivančić.

Na prireditev vabijo vse starejše občane in vse ljudi dobre volje.

 Z otvoritveno prireditvijo v Domu starejših občanov Črnomelj se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začela vseslovenska športna medgeneracijska akcija Simbioza Giba. 

Teden rekreativnega športa, vseživljenjskega učenja in zdravega in aktivnega življenja bo letos potekal že petič zapored.  Vse se do 22. oktobra se bo skupaj rekreiralo na tisoče mladih in starejših (od -9 mesecev do 100+ let), na rekordnih 493 lokacijah po Sloveniji: od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, pa do zdravstvenih domov, občin, domov za starejše občane, društev upokojencev, športno-rekreacijskih društev, fitnes društev. Vsak bo seveda poiskal sebi primerno dejavnost. 

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Jutri, v soboto, 13. oktobra, bo dobro obiskati ljubljansko tržnico z okolico, saj se bo tam marsikaj dogajalo. Ob že klasični ponudbi sadja in zelenjave lokalnih pridelovalcev ter drugih kulinaričnih izdelkov bo več pozornosti namenjene kruhu (in krušnim izdelkom) ter medu (in medenim izdelkom).

Na Pogačarjevem trgu bo  med 10. in 14. uro na tradicionalnem Kruhfestu podjetje Žito praznovalo svojo sedemdesetletnico. Obljubljajo bogat animacijski program za otroke, degustacije različnih kruhov, med drugim so ob obletnici spekli poseben Jubilejni kruh iz 7 žit (vsebuje proseno, pšenično, rženo, pirino, koruzno, ječmenovo in ajdovo moko; pšenično kislo testo pa zagotavlja večdnevno svežino). Ob deseti uri pa bodo slavnostno, ob navzočnosti ljubljanskega župana,  razrezali največji jelenov hlebec. Ob 12. uri pa ne zamudite gledališke predstave gledališča Ane Monro na temo namakanja pekov.

  Prvi Mednarodni dan e-odpadkov, ki ga obeležujemo 13. oktobra, je namenjen osveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z električno in elektronsko opremo. Vsekakor ti ne sodijo v koše za smeti, niti v navadne zabojnike, saj negativno vplivajo na okolje in ker z njihovim recikliranjem ohranjamo sekundarne surovine.

 E-odpadki so računalniki, računalniški zasloni, prenosni telefoni in tablice ter televizije, večje gospodinjske ter grelne in hladilne naprave in baterije. Proizvodnja narašča, v letu  2018 naj bi proizvajalci po vsem svetu  proizvedli 50 milijonov ton e-odpadkov in odpadnih baterij. Samo 20 odstotkov  teh odpadkov se vsako leto reciklira, kar pomeni, da 40 milijonov ton starih aparatov in odpadnih baterij vsako leto konča na odlagališčih ali pa se jih sežge oziroma nelegalno proda na črnem trgu, kjer se z njimi ne ravna pravilno. To pa povzroča zdravstvene, okoljske in družbene probleme zaradi nezakonitega pošiljanja odpadkov v države v razvoju.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana že tretje leto izvaja akcijo osveščanja o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan akcije Pravi moški je Z zdravjem začnem na krožniku. Uravnotežena prehrana s čim več svežega sadja in zelenjave namreč poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za težke bolezni, tudi raka.

V Sloveniji je rak na drugem mestu med najpogostejšimi vzroki smrti, pri moških pa je celo na prvem mestu. Moški najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, nemelanomskim kožnim rakom, rakom pljuč ter debelega črevesja in danke. Najpogostejši je rak prostate, za katerim je leta 2015 zbolelo skoraj 1600 moških. Med najredkejšimi sta rak mod, za katerim zbolevajo zlasti mladi moški, in rak penisa, ki ga običajno odkrijejo pri moških nad 60. letom.

okt. '18

Zgodbe staranja niso literarne zgodbe, pač pa zgodbe o literaturi na temo staranja, pa tudi o znanosti, medicini, filozofiji, biologiji … Tako kompleksen pojem namreč lahko razumemo samo, če pri njegovem proučevanju upoštevamo različne vidike. Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta, saj se s staranjem družbe bistveno spreminja njena dinamika. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da staranje zadeva tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica (ter mama treh otrok, ki radi berejo), pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je septembra potekala v Ljubljani.

Prosti čas | okt. '18

Kofetarica, slika naše najbolj znane slikarke Ivane Kobilca, je po anketah med obiskovalci Narodne galerije na drugem mestu po priljubljenosti. Ta slika pa ima v ozadju napeto zgodbo, polno zapletov, zanimivih celo za kakšno filmsko upodobitev. In ker tačas v Narodni galeriji poteka velika retrospektivna razstava del naše imenitne slikarke, obujamo spomine na to zgodbo. Pri tem nam je pomagal sedanji lastnik Peter Hribar ml., kajti brez njegovega razumevanja in naklonjenosti slike sploh ne bi mogli občudovati.

 Danes obeležujemo prvi mednarodni dan želodca. Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo ob tem opozarja na nujnost vzpostavitve preventivnega programa za preprečevanje raka na želodcu, s katerim bi preprečili 236 smrti na leto. Raka želodca namreč odkrijejo tako

Ob prvem mednarodnem dnevu želodca v zgodovini so v združenju za gastroenterologijo opozorili, da bi z zgolj eno dodatno analizo krvi pri 20- ali 30-letnikih na dolgi rok prepolovili število smrti zaradi raka na želodcu.  Teh je v Sloveniji 471 na leto. 

Z današnjim dnem se začenja cepljenje proti sezonski gripi. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev. V prihodnjih mesecih lahko namreč pričakujemo večje obolevanje za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe januarja ali februarja, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javni zdravje.  

 Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Cepljenje ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo.  Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:

Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je namenjen starejšim in medgeneracijskemu povezovanju, je postal polnoleten. V Cankarjevem domu je danes, na mednarodni dan starejših, odprl vrata za najrazličnejše dogodke, od okroglih miz, predavanj, predstavitev storitev in blaga raznih podjetij in ustanov do kulturnih nastopov številnih ustvarjalcev, predvsem upokojencev. Še pred uradnim odprtjem se je začel pogovor z našimi poslanci v evropskem parlamentu o kakovostni starosti v Evropski uniji. Tanja Fajon, Romana Tomc, Ivo Vajgl in Igor Šoltes so povedali, da evropski parlament ne sprejema konkretnih rešitev na področju politike starejših, to je delo nacionalnih vlad, se pa ukvarja z usmeritvami tudi na tem področju.

» Kaj lahko v tem trenutku storim za MOJE SRCE … in TVOJE SRCE?« je geslo  letošnjega svetovnega dneva srca, ki je ravno danes, 29. septembra. Pravi odgovor se glasi: poskrbim, da bom bolj zdravo živel. Glavni elementi zdravega načina življenja pa so: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja.

Še več koristnih nasvetov, kako ohranjamo srce čim bolj zdravo, boste dobili na prireditvah, ki jih Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja po vsej Sloveniji. Osrednja prireditev pa bo od 9. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani.

sep. '18

Sanja Lončar je urednica in soavtorica več kot 16 knjižnih uspešnic, raziskovalka, predavateljica in novinarka. Od leta 2005 vodi civilnodružbeno gibanje Skupaj za zdravje človeka in narave, ki je verjetno eno največjih v Sloveniji, pa čeprav niso nikoli prosili za kakršno koli finančno podporo. Kot pravi sama, v primerjavi z mnogimi »paranevladnimi organizacijami« ne želijo biti sami sebi namen. Projekt bo živ, dokler bo odgovarjal na prave potrebe ljudi.

Ali se vam zdi, da se družba obrača v smer trajnosti in naravnih rešitev?

sep. '18

Mobilnost je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na kakovost življenja v vseh obdobjih, še posebej izrazito pa v starosti. Mnogi starejši gredo zaradi oddaljenosti in slabih prometnih povezav pa tudi zdravstvenih težav le redko od doma. Kdor nima lastnega avtomobila ali ne vozi (več), je odvisen od dobre volje sorodnikov ali sosedov, ki pa jih ne želijo prepogosto obremenjevati. Tako se zgodi, da ostajajo doma, imajo vse manj stikov z zunanjim svetom, postajajo osamljeni in potrti … Zato so organizirani in brezplačni prevozi, ki so zaživeli v nekaterih občinah, zelo dobrodošla rešitev. Starejši občani tako spet dobijo občutek samostojnosti in svobode, prostovoljci pa zadovoljstvo, da so naredili nekaj dobrega. Naj predstavljeni zgledi vlečejo!

Dobro počutje | sep. '18

Predmenopavza, menopavza in postmenopavza – po domače kar mena – pri večini žensk povzročajo neprijetne težave. Že v predmenopavznem obdobju (več let pred zadnjo menstruacijo) se lahko pojavijo spremembe v počutju in zdravju: od najbolj »zloglasnih« vročinskih oblivov do utrujenosti, nespečnosti, nervoze, mravljinčenja ter psihičnih motenj, ki mnoge ženske precej moti.

Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., iz Celja, se včasih predmenstrualni sindrom in začetne predmenopavzne težave prekrivajo. »V tem obdobju je ovulacij čedalje manj. Ko ni ovulacij, ni hormona progesterona in nekatere težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve, lahko nastopijo že zaradi tega.« Kaj ženski pri tem lahko pomaga? »Pomagamo z vstavitvijo materničnega vložka, ki vsebuje hormon progesteron, ali pa s progesteronsko terapijo v drugem delu ciklusa.« Pri tej terapiji večinoma ni neželenih stranskih učinkov in jo, kot pove, ginekologi brez slabe vesti svetujejo. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost. Vročinskih navalov pa z dodajanjem progesterona ne odpravimo.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: