okt. '17

Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je začela in izpeljala mnoge zanimive projekte, ki so postali del slovenske tradicije ter tako pomembno prispevali k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva in čebelarjev ter seveda slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov. Napisal je dve knjigi na temo čebelarstva, in sicer Rojen za čebele in Čebelarski priročnik 1. Poleg tega je eden izmed treh vodilnih avtorjev in vodja projekta pri knjigi Brez čebel ne bo življenja.

V teh dneh se povečuje obisk pokopališč, zato na ljubljanskih Žalah tudi letos nudijo brezplačne prevoze, zlasti za starejše obiskovalce in tiste, ki težko hodijo. Od jutri pa do konca oktobra se bodo po starem in novem delu Žal lahko vozili z električnimi vozili Kavalir med 9. in 17. uro. Kavalir bo ustavljal na osmih postajališčih, s prvega bo krenil ob vsaki polni uri, z zadnje, osme postaje, pa na pol ure. Vsa postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi:

1. Pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale,

 Zdravstveni dom Ljubljana tudi jeseni vabi k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) po ugodnejši ceni. Akcija "Zdravo v naravo" poteka do 27. oktobra in sicer pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh ljubljanskih zdravstvenih domovih.

Cena cepljenja je 20 evrov in je enotna za odrasle in otroke, ki se lahko cepijo že od dopolnjenega prvega leta dalje. Cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva.

 Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) združuje sto humanitarnih organizacij, njihovi predstavniki se vsaki dve leti srečajo na kongresu. Na letošnjem, 6. kongresu, so posameznikom, ki so s svojim delom trajno zaznamovali delo in organiziranost na humanitarnem področju v Sloveniji podelili priznanja. Prejeli so jih Esad Bajraktarević, Dobrodelno društvo Merhamet, Milojka Vida Intihar, Beli obroč, Jožica Mestnik, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Jožica Mikič Horvat, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Danica Vodovnik, Koronarno društvo Slovenske Istre in Društvo Žarek upanja. Najvišje priznanje, kipec dobrote, pa je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak predala Ivici Žnidaršič, dolgoletna predsednica Rdečega križa Slovenije.

 Na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so predstavili svoja stališča do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, seniorske olajšave in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2. 

 Martin Toth, član Zdus-ove Ekspertne skupine za zdravje, je dejal, da v Zdusu ne podpirajo pobude  za razpis referenduma o zakonu o zdravstveni dejavnosti. Prav tako ne podpirajo zahtev, da bi podeljevanje koncesij še bolj sprostili. Menijo celo, da bi moralo podeljevanje koncesij potekati na podlagi razpisov potreb skladno z merili za določitev mreže javne zdravstvene službe. Ker te v Sloveniji kljub zakonskim določilom nimamo, je tudi podeljevanje koncesij, ki so sestavni del te javne mreže, v neskladju z veljavno zakonodajo. 

 Na današnji Svetovni dan hrane sta društvo Ekologi brez meja in podjetje Snaga Ljubljana vnovič opozorili  na zavrženo hrano z dogodkom, ki so ga poimenovali  Ne meč'mo hrane stran! Pravzaprav je šlo za "protest zabojnikov", saj se v rjavih zabojnikih  za biološke odpadke znajde preveč hrane, ki bi jo lahko porabili drugače: skuhali določeno jed, zamrznili ali kako drugače shranili, delili s sosedi  oziroma, če že ne gre drugače, kompostirali. 

Vsak Slovenec zavrže  kar 73 kilogramov hrane na leto. Po podatkih Statističnega urada RS pa je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 evrov na leto. Skoraj polovico od  151 tisoč ton zavržene hrane prispevamo gospodinjstva. Vzrokov je več od tega, da ne načrtujemo nakupov in kupimo preveč živil, do tega, da ne pojemo vsega, kar skuhamo, pozabimo na določena živila, ki  jim preteče rok uporabnosti. Zato tako ekologi kot komunalni delavci svetujejo, da pred pripravo obrokov pregledamo hladilnik in kuhinjske omarice ter porabimo živila, ki jih že imamo, pred nakupom pa temeljito premislimo, kaj in koliko živil potrebujemo ter si prirpavimo seznam. In se ga seveda držimo. 

 Ob današnjem svetovnem dnevu tromboze Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na to bolezen, ki ni tako redka, a o njej premalo vemo. Po ocenah zdravnikov vsak četrti človek na svetu umre zaradi tromboze ali njenih posledic. Če znake pravočasno prepoznamo jo lahko uspešno  preprečimo.

 Tromboza pomeni zamašitev arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Venska tromboza je med ljudmi manj poznana, najpogosteje nastane v venah nog in v predelu medenice. Da je nekaj narobe lahko posumimo, ko se samo na eni nogi pojavi oteklina, noga boli, lahko je koža bolj rdeča ali topla, ni pa nujno. Ob teh znakih je takoj obiščimo zdravnika, saj  hitrim ukrepanjem preprečimo zaplete, zlasti pa posledice. Če ultrazvočna preiskava pokaže strdek, ga razbijejo z zdravili proti strjevanju krvi. Če ne gremo pravočasno k zdravniku, se lahko strdek ali njegov del odtrga in odpotuje v pljučne vene. Nastane pljučna embolija, ki lahko v skrajnih primerih povzroči smrt. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. 

 V okviru praznovanja 500. obletnice reformacije bo v oktobru kar nekaj dogodkov, s katerimi bomo počastili zlasti spomina na Primoža Trubarja. Že pred petimi stoletji si je zadal cilj, da morajo Slovenci postati svoj narod, imeti svojo vero in svoj knjižni jezik. Uspelo mu je in zapustil nam je zares veliko dediščino.

 Posebej slovesno bo obletnico proslavil zbor Dar srca pod vodstvom zborovodkinje Katarine Bordner. S posebno glasbeno - dramsko prireditvijo, ki so jo poimenovali Reformacija srca bodo gostovali po različnih slovenskih krajih. Zbor s šestdesetimi člani bo izvajal gospel, pop glasbo in dramo, ki sta jo napisala Todd Hunnicutt in Lin Sexton.

Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

 Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.

 Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.

Ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) Društvo revmatikov Slovenije pripravlja akcijo osveščanja javnosti o bolezni in težavah s katerimi se srečujejo revmatiki. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani bodo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro člani društva na razpolago mimoidočim za nasvete o bolezni in informacije o delovanju društva. Prav tako bodo delili novo knjižico društva »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«.

 Društvo se pridružuje tudi iniciativi Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR), ki poteka pod geslom: »Ne odlašaj, poveži se že danes!«. Cilj kampanje je opozoriti, da lahko zgodnje diagnosticiranje vnetnih revmatičnih bolezni ter pravočasen, na dokazih temelječ dostop do zdravljenja, preprečita nadaljnje okvare na sklepih in zmanjšata breme bolezni za posameznika in družbo.

Dobro počutje | okt. '17

Zadnja leta veliko pogosteje in bolj odprto govorimo o demenci tako v zasebnih kot strokovnih krogih ter širši javnosti. Še posebej je v ospredju septembra, ko je tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni. A strokovnjaki opozarjajo, da te bolezni v resnici ne poznamo dovolj, predvsem pa nismo dovolj pripravljeni na posledice povečanega števila bolnikov, ki nas čaka v naslednjih desetletjih. 

Pri nas je bolnikov z demenco 32 tisoč (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen), čez 25 let naj bi se število podvojilo. Vendar točnih evidenc nimamo, zato to število temelji na primerljivih podatkih iz sosednjih držav. Obstajajo pa domneve, da naj bi bil diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Slovenija je lani sprejela strategijo za obvladovanje demence, tudi akcijski načrt je v zaključni fazi, ministrstvo za zdravje je poleti izdalo javni razpis za področje demence. A bolnikom, ki so odvisni od tuje pomoči, ukrepi, zapisani na papirju, ne pomagajo prav dosti. Še vedno je bolezen stigmatizirana, so poudarili na skupni konferenci Spominčice - Alzheimer Slovenija in Zdravniške zbornice Slovenije.

Prosti čas | okt. '17

Z narcisami se srečujemo vrtnarji in cvetličarji in še okoljevarstveniki, saj so to pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali domačem vrtu. Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem približno 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Njihovim dobrim lastnostim se pridružuje tudi ta, da so zaradi svoje strupenosti varne pred zemeljskimi glodavci.

V Županovi jami pri Grosupljem, 360 metrov dolgi in  77 metrov globoki podzemni lepotici najdete  številne zanimivosti. Že pri vhodu je dvorana, imenovana Ledenica, kjer je je vedno enaka temperatura, v notranjosti pa lahko obiskovalci občudujejo snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani in bleščeči Krstni kamen v Blatni dvorani.

Jama, še posebej Velika dvorana, je tudi zelo akustična, zato v njej občasno prirejajo pevske ali glasbene koncerte. Eden takih bo v soboto, 7. oktobra, ob 15. uri. Med kapljanje vode v kraškem podzemlju se bo pomešala glasba skupine Gross upi, sestava učencev Glasbene šole Grosuplje, ki deluje pod vodstvom prof. Polone Udovič. Skupina izvaja zlasti folk glasbo, od Irske in Skandinavije, preko Slovenije, pa vse do Makedonije. Zaigrajo pa tudi kakšno country, jazz ali klasično skladbo. Pogosto nastopajo, še posebej so ponosni na štiri nastope v Cankarjevem domu v Ljubljani.

 Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

Dobro počutje | sep. '17

Kot svetuje ljudska medicina, je treba za dolgo trdno zdravje vsak dan na tešče spiti kozarec vode z žlico domačega nepasteriziranega jabolčnega kisa. To uravnava holesterol in krepi imunski sistem. Še bolj pomaga, če dodamo žlico medu, in sicer za zdravo srce in ožilje ter za obnovo in pomlajevanje tkiva, saj je v medu obilica kalija.

Skrivnost nedestiliranega pravega jabolčnega kisa za naše zdravje je v tem, da ima učinkovito jabolčno in ocetno kislino in veliko več mineralov, zlasti kalija in vitaminov. Toda vse te zdravilne sestavine vsebuje le domači kis, ki ne gre skozi postopke filtriranja, pasteriziranja in destiliranja; ti kisu odvzamejo precej zdravilnih učinkov. Naravni nedestilirani jabolčni kis je rumenkast in rahlo moten. Kis moramo pripravljati iz svežih izbranih in popolnoma zdravih dozorjenih jabolk brez vsakršne gnilobe. Jabolčni kis mora zoreti v lesenih sodih, ker snovi v lesu spodbujajo naravno fermentacijo.

sep. '17

Raziskave kažejo, da vsakovrstna telesna dejavnost in intelektualno delo v tretjem življenjskem obdobju pomagata, da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Ob tem velja omeniti še družabnost, ki prav tako upočasnjuje demenco, zdravo prehrano z dovolj zelenjave in sadja ter izogibanje škodljivim razvadam, kot so alkohol, kajenje in raznovrstne droge. Med dejavnike tveganja zdravniki med drugim prištevajo še sladkorno bolezen tipa 2, holesterol, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in depresijo. Največja dejavnika tveganja za demenco, a nanju žal ne moremo vplivati, pa sta starost in ženski spol, saj je med dementnimi osebami dvakrat več žensk kot moških. O demenci smo se pogovarjali z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med., specialistko nevrologije in voditeljico Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, kamor zdravniki družinske medicine napotijo posameznike, če posumijo, da jim pešajo možgani. 

sep. '17

Bralci Vzajemnosti zagotovo dobro poznate projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj o njem pogosto pišemo. Čeprav deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017.

Evropski parlament v utemeljitvi nagrade med drugim ugotavlja, da »program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva in humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.«

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: