AKTUALNO

Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.

 Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je v javno razpravo poslalo predlog interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejala ministrica Mateja Ribič, želijo odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev, poenostaviti administrativne postopke in pridobiti nove kadre.  Predlog so pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki, v državnem zboru naj bi ga obravnavali po nujnem postopku in ga sprejeli do 1. oktobra.

Predlog ima štiri ključne točke:

1. Izenačitev stanovalcev pri plačevanju storitev v institucionalnem varstvu. Zdaj namreč stanovalci domov za starejše, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo le stroške bivanja in prehrane. Torej za iste storitve plačujejo manj kot stanovalci, ki so bili v dom sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Zanje bodo zato opravili poračun od 1. decembra 2025 dalje v obliki dobropisa. Tega bodo stanovalci porabili za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Prejeli ga bodo vsi plačniki, tudi tisti svojci in občine, ki doplačujejo del domske oskrbe. Tako se ne bo več dogajalo, da bi dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve plačevala različne položnice, je dejala ministrica. Po oceni ministrstva je višje položnice plačevalo okoli 3000 stanovalcev.

 Po lanskem izjemnem odzivu bodo na Bledu v nedeljo, 23. avgusta, vnovič organizirali Festival ponovne uporabe, na katerem boste imeli priložnost izmenjati in popraviti različne stvari, spoznati spretne ustvarjalce, poskusiti lokalne dobrote in biti dobrodelni.  

Namen festivala, ki ga organizirajo Občina Bled, Infrastruktura Bled in Ekologi brez meja, je pokazati, da bolj trajnostne navade niso nujno povezane z odrekanjem ali velikimi spremembami. Obiskovalci boste na stojnicah v Zdraviliškem parku brskali med brezčasnimi modnimi kosi na Vintage Marketu ali pa v izmenjevalnici oblačil zamenjali kakšen lepo ohranjen kos za »novega«. Spoznali boste, kako ustvarjalne roke spremenijo rabljeni ali odsluženi tekstilni material v upora. Svojo spretnost boste lahko preizkusili na ustvarjalnih delavnicah, denimo izdelali peresnico iz koščkov tekstila in niti ali potiskali majico z blejskimi motivi.

 V Arboretumu Volčji Potok lahko v poletnih dneh najdete obilo sence in miru, udeležite se lahko  filmskih večerov in ob vsakem obisku odkrijete ali izveste kaj novega.

Mlajše obiskovalce gotovo zanimajo ogromni dinozavri in slikopis o gozdnih živalih, pa tudi razstave orhidej, tropskih metuljev in kaktusov. Nekoliko starejše pritegnejo še razstave o Cirilu Jegliču, prvem vodji Arboretuma in o družini Souvan, saj se je Arboretum razvil iz njihovega parka. Do 2. septembra pa je na razstavnem prostoru Pristava na ogled mednarodna gostujoča razstava iz Portugalske Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Rastline so namreč že od nekdaj pomemben del človekovega življenja, kulture in duhovnosti. Zaradi oblike cvetov, plodov, semen in vonjav so številne postale simboli različnih veroizpovedi in prepričanj. 

Sredi poletja je odšel izjemen človek, vrhunski strokovnjak, raziskovalec in humanist izredni profesor dr. Jože Ramovš, ki je bil tudi dolgoletni sodelavec Vzajemnosti. S svojim znanjem, modrostjo in neizmernim čutom za sočloveka je veliko prispeval k razumevanju človeka, odnosov, staranja ter iskanju smisla tudi v preizkušnjah. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali.

Za julijsko številko je napisal svoj zadnji članek, v katerem  je razmišljal o zadovoljnem staranju. Tako kot vedno je besedilo zaključil s pozitivnimi besedami: »Moja vrednost je v tem, kar sem: moje življenje, to, kar sem naredil dobrega, doživel lepega in zdržal hudega. … In do zadnjega diha sebe dograjujem v dobrega človeka.«

 Visoke temperature povečujejo izgubo tekočine, zato je v vročih dneh še posebej pomembno skrbeti, da bo telo ves dan dovolj preskrbljeno s tekočino. Na to morajo biti pozorni predvsem starejši, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Nekatera zdravila namreč lahko povečajo izgubo tekočine ali vplivajo na sposobnost telesa, da se prilagaja vročini.

Posebno previdnost je treba nameniti zdravilom, ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Med najbolj značilnimi so diuretiki, ki povečujejo izločanje urina in se med drugim uporabljajo pri povišanem krvnem tlaku, srčnem popuščanju in zastajanju tekočine. Zaradi njihovega delovanja se lahko ob vročini, močnem potenju ali drugih izgubah tekočine poveča tveganje za dehidracijo in motnje ravnovesja elektrolitov, opozarja Lekarniška zbornica Slovenije. Na odziv organizma na vročino lahko vplivajo tudi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila, ki vplivajo na znojenje, ter zdravila, katerih neželeni učinki lahko vključujejo bruhanje ali drisko in tako dodatno povečajo izgubo tekočine.

Prehrana

Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.

Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.

Zdravje 

Babica je spekla svojo znamenito orehovo potico, dedek pa je v trgovini kupil vnukovo najljubšo čokolado. Oba želita otroku pokazati ljubezen in ga malo razvajati. Toda pri otroku z alergijo na hrano se lahko dobronamerna pozornost hitro spremeni v zdravstveno tveganje. Zato se vse več starih staršev sprašuje, kako ravnati, ko čuvajo vnuka, ki ne sme jesti določenih živil.

Alergije so v zadnjih desetletjih postale pomemben zdravstveni izziv sodobne družbe. Po besedah kliničnega dietetika dr. Tomaža Poredoša, univ. dipl. ing. živ. teh., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se je njihovo naraščanje sicer nekoliko umirilo, vendar ima še vedno približno tretjina prebivalstva težave z različnimi alergijskimi boleznimi. Strokovnjaki opažajo rast kronične koprivnice in hudih alergijskih reakcij oziroma anafilaksij. Med pogostejšimi so alergije na arašide, prav tako je vse več alergij na meso sesalcev, ki jih povezujejo z ugrizi klopov. Raziskovalci pri nastanku alergij preučujejo tudi vplive okolja, sodobnega načina življenja in številnih snovi, ki jim je človek vsakodnevno izpostavljen. Pomembno vlogo ima že prehrana matere med nosečnostjo in zgodnjim razvojem otroka. Kljub številnim raziskavam pa vseh vzrokov za nastanek alergij še ne poznamo.