jan. '22

»Izpit za avto imam 72 let, za motocikel pa 71 let. Pri osemdesetih letih sem moral začeti podaljševati veljavno vozniško dovoljenje, za koliko časa so mi ga podaljšali, je bilo odvisno od zdravnika medicine dela: dvakrat za dve leti, potem samo za eno leto in nato spet za dve. Prvič sem bil na zdravniški pregled pripravljen in me ni motilo, potem pa mi je postajalo čedalje bolj sitno. Lani vozniškega dovoljenja nisem več podaljšal, čeprav se počutim dobro, a zaradi sive mrene ne vidim dobro.«

Tako pripoveduje 90-letni Johan iz Ljubljane, ki pravi, da je še povsem sposoben voziti, a se je zaradi sive mrene sam odločil, da je z vožnjo opravil. Zadnja tri leta mu je bila prepovedana le nočna vožnja. Po opravkih se odpravi z mestnim avtobusom, če potrebuje prevoz, so mu na voljo družinski člani. Zatrjuje, da se je kot voznik v prometu dobro znašel. »Seveda ne tako kot včasih, a hitre ceste in avtoceste mi niso predstavljale nobenega problema.«

 V nedeljo, 23. januarja, bo minilo 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti se bo zvrstilo nekaj dogodkov, ki so pravzaprav uvertura v letošnje Plečnikovo leto, 7. januarja je namreč tudi minilo 65 let od njegove smrti.

V Ljubljani bodo v Plečnikovi hiši v Trnovem prav na mojstrov rojstni dan pripravili dan odprtih vrat z vodenimi ogledi. Že jutri pa bodo tam odprli razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, ki sta ga ustvarila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Mimogrede, v teh dneh naj bi izšel že njegov prvi ponatis

 Mestna občina Ljubljana, javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so skupaj začeli pilotni projekt zbiranja oblačil in obutve na območju Mestne občine Ljubljana.

Na desetih lokacijah (ekootokih): na Aljaževi, Fabianijevi, Krimski in Postojnski ulici, Jarški in Dunajski cesti, na Livadi, ulici Ob Ljubljanici ter v soseskah Murgle in Rožna dolina, in še v zbirnih centrih Barje ter Povšetova so postavljeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Poleg oblačil in obutve lahko vanje oddate tudi hišni tekstil (posteljnino, zavese, prte, brisače, ipd.), igrače iz tekstila ter modne dodatke (torbice, pokrivala, šale, ipd.).

 Zaradi preprečitve širjenja okužb bolezni COVID-19 se morate za obisk območnih enot in izpostav Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predhodno naročiti preko enotnega klicnega centra. Nujno je dokazilo, da izpolnjujete PCT pogoj: prebolevnost, cepljenost ali testiranje.

Telefonske številke enotnega klicnega centra (EKC):

01 4745 903 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja;

01 4745 904 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja;

 Epidemiologi pozivajo slovensko javnost k udeležbi na Dnevih cepljenja med 13. in 15. januarjem, da bi dosegli večjo precepljenost prebivalstva proti covidu-19 in s tem lažje prenesli pritisk koronavirusne različice omikron. Opozarjajo, da je pomemben vsak odmerek cepiva, še posebej ključen pa je poživitveni.

Dnevi cepljenja bodo potekali v četrtek, petek in soboto v zdravstvenih domov in v covidnih bolnišnicah po vsej Sloveniji. Vsi cepilni centri bodo odprti od osme ure zjutraj do osme ure zvečer, naročanje ni potrebno. Po potrebi bodo organizirane tudi mobilne enote v sodelovanju s civilno zaščito in rdečim križem, sodelovale bodo tudi druge nevladne organizacije, občine, društva upokojencev ... 

 Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2021 je po izboru ZRC SAZU oziroma ljudi, ki so glasovali po družabnih omrežjih, kratica PCT. Na drugo mesto se je uvrstila voda, na tretje pa proticepilec. Tudi kretnja leta 2021 je kretnja za PCT.

Letos so prejeli 250 različnih predlogov za besedo leta, večinoma povezanih z epidemijo. V ožji izbor so prišli: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka, voda ter še Delova beseda leta odlok. Za pesem leta, ki vsebuje vse navedene besede, so razglasili Čas avtorice Dragice Šteh.

 Na današnji dan pred stotimi leti je 14-letni Kanadčan, ki je imel sladkorno bolezen tipa 1, dobil prvo injekcijo inzulina. Potem so se začela prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo.

Kanadska znanstvenika Frederick Banting in Charles Best sta leto prej uspešno izolirala inzulin iz trebušnih slinavk psov in uspešno zdravila sladkorno bolezen pri psih. Svoja odkritja sta objavila 14. novembra 1921, zaradi česar je ta dan proglašen za svetovni dan sladkorne bolezni. Dva meseca kasneje sta pričela s pripravo inzulina, ki bi bil primeren za zdravljenje ljudi. Uporabila sta ekstrakt trebušnih slinavk goved iz klavnice, je pojasnila Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.

 Palmovo olje, ki je lahko zdravju škodljivo, je mogoče najti v številnih izdelkih, tudi takih, kjer ga običajno ne pričakujemo, je pokazala raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob tem izpostavljajo, da je izbira izdelka brez palmovega olja je mogoča, vsekakor pa bolj trajnostna.

 Palmovo olje je zaslediti v številnih keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih. Zaradi velikega deleža nasičenih maščob in morebitne vsebnosti zdravju nevarnih procesnih onesnaževal z zdravstvenega vidika ni najboljša izbira, so v sporočilu za javnost zapisali v ZPS. "Prepoznati izdelek s palmovim oljem je na prvi pogled nemogoče, saj so lahko tudi v skupinah izdelkov, v katerih tega netrajnostnega...

jan. '22

Prof. dr. Alojz Ihan, redni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, tudi pesnik, pisatelj in publicist, med ljudmi uživa veliko zaupanje. Prav to pa je v vsaki krizi bistveno. Pandemijo covida je slikovito primerjal s počeno glazuro, ki je pokazala krhkost naše vaze življenja, kar je mnoge ljudi navdalo s tesnobo zaradi uvida v lastno ranljivost, druge pa z zadovoljstvom, da je vaza ostala cela.     

Človeštvo se je skozi zgodovino srečevalo z mnogimi pandemijami in po nobeni ni bil svet enak kot prej.

Dobro počutje | jan. '22

V moji mladosti je bil sladkor posebno zdravilo. Moji mami je zdravnik, če nam je kaj »falilo«, svetoval: »Dajte otrokom sem pa tja tudi kakšno kocko sladkorja.« Bil je drag in mama je morala dati pet kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. A mama se je potrudila, mi pa smo »vsake kvatre« kocke sladkorja lizali počasi, s svetim spoštovanjem.

Tedaj ni nihče govoril, da sladkor škodi. Morda tudi danes ne škodi, če bi ga le uživali v primernih količinah. Po drugi strani nekateri mediji razglašajo fit ali bio življenje ter blagohotno svarijo, češ da se moramo izogniti sladkorju in ga nadomestiti z drugimi sladili, pa bomo zdravi in čili. Toda ali je res tako?

Dobro je vedeti | dec. '21

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine. V zvezi s to odločitvijo je letos situacija še zahtevnejša, kot je bila lani.

Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2021, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele februarja 2022, takrat pa je že prepozno za odločitev o upokojitvi: ali 31. decembra 2021 ali 1. januarja 2022. Prav tako še ni jasno, ali bo v decembru izredna uskladitev in v kolikšnem obsegu. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je to ugodnejše kot upokojitev konec letošnjega leta.

dec. '21

Upokojena zdravnica, publicistka in predavateljica Metka Klevišar velja za gospo, ki pozorno posluša življenje. In ker zna dobro poslušati, zna tudi dobro pripovedovati, zato so njene knjige, časopisne kolumne in objave na družbenih omrežjih zelo brane. Njeni zapisi nas spodbujajo, da na vsakdanjik – z vsemi njegovimi tegobami vred – pogledamo z druge strani. Prepričana je, da je vsak naš dan dragocen in se ga moramo veseliti. Zato predlaga: ne odlagajmo življenja na jutri. Vsak dan uresničimo tisto, kar se nam zdi v tistem trenutku pomembno, preberimo kaj, pokličimo koga, razmislimo o čem. Predvsem pa se potrudimo videti tisto, kar je lepo.

Dobro počutje | dec. '21

Zdravniki ugotavljajo, enako pa kažejo tudi svetovne raziskave, da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije, odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih k temu spodbudijo šele njihove partnerke.

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena zlasti pri zdravljenju rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši pljučni in kožni rak ter rak debelega črevesja, redkeje jih ogrožata rak sečnega mehurja ter rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. Naši zdravniki na novo odkrijejo okoli 1600 primerov na leto, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, poleg tega pa je število vsako leto za dva odstotka višje. Približno 400 moških pri nas vsako leto umre zaradi raka prostate.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: