NAŠ POGOVOR

Težave z duševnim zdravjem niso neizogibni del staranja. Žal pa niso redke, saj so starejši tako fizično kot duševno zelo krhki, hkrati pa pogosto podcenjujemo škodljiv vpliv slabe socialne mreže in osamljenosti. Pri neobičajnem vedenju in motnjah razpoloženja večinoma pomislimo na demenco, zato depresijo velikokrat spregledamo. Kako prepoznati znake in kako pomagati bližnjemu v stiski, smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Polono Rus Prelog, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer starejšim pacientom z duševnimi motnjami in demenco zagotavljajo specializirano oskrbo.

 Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga zaznamujemo 17. septembra, je letos namenjen ozaveščanju o  varni in kakovostni obravnavi kroničnih bolnikov skozi vse življenje. Vabljeni, da se udeležite sprehoda za zdravje ali obiščete katero od zdravstvenih ustanov, ki bodo pripravile dan odprtih vrat. 

Kronične nenalezljive bolezni, med katere sodijo srčno-žilne bolezni, rak, kronične pljučne bolezni in sladkorna bolezen, zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in pogosto prizadenejo ljudi z več boleznimi hkrati. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije so te bolezni vzrok za 74 odstotkov smrti po svetu. Po opozorilih Lekarniške zbornice Slovenije je zelo pomembno, da kronični bolniki razumejo svojo terapijo, pravilno uporabljajo zdravila in imajo ob morebitnih težavah dostop do strokovne pomoči. Posebno pozornost je treba nameniti bolnikom, ki sočasno jemljejo več zdravil, pri zagotavljanju varne in učinkovite uporabe zdravil pa so jim v pomoč lekarniški farmacevti.

 V Sloveniji bo med 10. in 13. septembrom potekalo več dogodkov ob obeležitvi prvega Unescovega mednarodnega dne jam in krasa.

Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica voda, s katerimi se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Naš Kras je dal ime za to svojevrstno pokrajino na karbonatnih kamninah tudi v tuje jezike.  Jame in kras predstavljajo izjemno naravno in kulturno dediščino. A še vedno velik del kraškega sveta ostaja slabo poznan in ranljiv, opozarjajo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Razveseljivo je, da je Unesco razglasil 13. september za mednarodni dan jam in krasa, še bolj pa, da bo prvo praznovanje potekalo pri nas.

 Branje je izkušnja, ki se začne z radovednostjo in konča z občutkom notranjega zadovoljstva, so spomnili v Bralnem društvu Slovenije ob mednarodnem dnevu pismenosti. Ravno danes se začenja Nacionalni mesec skupnega branja, ki bo do 11. oktobra potekal na temo Branje je veselje.

Začenja se tudi javna medijska komunikacijska akcija Beremo skupaj, s katero podpiramo promocijo branja, ozaveščamo o pomenu branja, bralne pismenost in bralne kulture za vse generacije. Splošne knjižnice in druge ustanove, ki se ukvarjajo s spodbujanjem branja, pripravljajo številne medgeneracijske bralne dejavnosti, ki poleg drugih starostnih skupin vključujejo tudi starejše, ter tudi take, ki so namenjene le starejšim. Dejavnosti so brezplačne in se jim lahko priključi kdorkoli. Do 30. septembra je odprt javni natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina. Javna agencija za knjigo pripravlja nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo. 

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki avstrijskega pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan.

Strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 17. septembra, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Ljubljani na Kolodvorski ulici 15. Svetovanje je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o tem. Potekalo bo od 9. do 13. ure.

Prehrana

Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.

Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.

Digitalni kotiček

Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.

Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.