apr. '19

Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

V novomeški Krki so sredi aprila zaposleni že osmič zapored krepili vrednote prostovoljstva, humanosti in medsebojne pomoči v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva in to ne le po vsej Sloveniji, ampak tudi v 24 državah, kjer imajo svoja podjetja in predstavništva.  Letos je v akciji sodelovalo več kot 1.250 Krkinih prostovoljk in prostovoljcev, kar je dobrih 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki in Termah Krka v Sloveniji. Vsako leto se pridruži veliko novih prostovoljcev – letos je bilo takih več kot 100. V osmih letih so opravili 8.331 dobrodelnih dejanjih.

Ob predlogih za spremembo zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja je civilna iniciativa »Dokup dobe« opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 (ZPIZ-1), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.

  Društvo general Maister Veržej v sodelovanju z Zvezo društev general Maister vabi na prvo srečanje članov društev general Maister in potomcev Maistrovih borcev. Srečanje bo v soboto, 11. maja 2019, s pričetkom ob 9.30 uri pri kulturnem domu v Veržeju.

Organizatorji prosijo vse potomce  Maistrovih borcev, da svojo udeležbo prijavijo svojim lokalnim društvom  ali  neposredno Društvu general Maister Veržej, Franja Kozarja 26, 9241 Veržej, e-pošta:  dgm.verzej@gmail.com, tel. št.: 041 412 745 ali  041 274 961.

 Z današnjim dnem se bo začela uporabljati večina novosti novega družinskega zakonika. Glavna je prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na sodišča. Zakonik prinaša tudi prenovljene določbe o starševski skrbi, svetovanju parom v težavah in skupnem starševstvu v primeru razveze.

Družinski zakonik družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Njegovo glavno načelo pa je otrokova korist.

Danes se v Radovljici začenja največji čokoladni dogodek v Sloveniji, osmi festival čokolade.  Do nedeljskega večera se boste lahko sladkali z najrazličnejšimi vrstami, oblikami in okusi čokolade in čokoladnih izdelkov in se naučili katero od sladic pripraviti sami.

Organizatorji med drugim pripravljajo  Čokoladni ruby bingo (nagradna igra), kuharske delavnice za otroke s Srednjo gostinsko in turistično šolo Radovljica, športno-adrenalinske preizkušnje: lokostrelski kotiček, adrenalinski spust po vrvi, pump track poligon za kolesa in skiroje, veliki peskovnik, Mini Planica v nedeljo, igrišče na cesti, znanstveni kotiček od zrna do tablice čokolade s Hišo Eksperimentov, doživite lahko medeno pravljico, zvečer pa se zabavajte ob glasbi.

 Pogrebni muzej na osrednjem dunajskem pokopališču že od leta 1967 predstavlja zgodovino dunajske žalne in pokopališke kulture, hkrati pa se na nekoliko nenavaden način soočajo s temo smrti. Med njegove prodajne uspešnice sodijo namreč tudi posebne lego kocke.

Ta teden je muzej predstavil novo kolekcijo kock, katerih pomen priznava tudi Dunajsko deželno združenje za psihoterapijo. Igrače lahko pri žalovanju kot preventiva ali kot podpora terapiji otrok in njihovih staršev nudijo dodaten način izraza. Tukaj je zelo pomembna vizualna predstavitev dogodkov, saj se znajo otroci na simbolični ravni zelo dobro in kreativno izražati.

 Fotografsko društvo Radovljica je v sodelovanju z občino že deseto leto zapored izvedlo natečaj za pregledno razstavo fotografij o dogodkih v občini. Razpisali so dodatno temo Čebelnjaki in panji v občini Radovljica. Razstava nagrajenih in izbranih fotografij bo na ogled do 15. aprila v galeriji Avla Občine Radovljica.

Na fotografiji je prvonagrajena fotografija Vide Markovc na temo Čebelnjaki in panji.

Zveza društev upokojencev Slovenije je pripravila peticijo za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti.

V obrazložitvi peticije (vsebino povzemamo na kratko) so med drugim zapisali, da je dolgotrajna oskrba organizirana dejavnost zagotavljanja pomoči osebam, ki zaradi onemoglosti in izgube fizičnih in intelektualnih sposobnosti ne morejo poskrbeti zase in skozi daljši čas, ali trajno, potrebujejo pomoč drugih pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil kot so hranjenje, pitje, vzdrževanje osebne higiene, odvajanje, gibanje v prostoru in vzdrževanje socialnih stikov. Vse več je ljudi, zlasti starejših, ki so pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti odvisni od drugih. 

 Mestna občina Ljubljana že od leta 2016 vodi kampanjo osveščanja meščank in meščanov za čim manjšo uporabo plastičnih materialov. Predlagajo denimo, da se po nakupih tako na tržnico kot po trgovinah odpravimo z drugimi okolju prijazno embalažo, kot so biološko razgradljive ali papirne vrečke, platnene torbe, nahrbtniki,  košare ali cekarji.

V sklopu kampanje Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka. so na osrednji tržnici v Ljubljani postavili vrečkomat, na katerem si lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko. Vrečke so namenjene živilom in jih lahko odlagamo na kompost. Vrečkomat bo na tržnici postavljene 30 dni (do začetka meseca maja).

V soboto, 6. aprila, bo po vsej Sloveniji potekal 10. dan za spremembe, tokrat pod geslom Odpravimo diskriminacijo. Nevladne organizacije, šole, dijaški domovi, domovi starejših občanov, občine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališča in drugi javni zavodi, podjetja in posamezniki bodo z različnimi akcijami spodbujali dobre odnose med različnimi skupinami v družbi. Po vsej državi bo na ta dan aktivnih več kot 600 organizacij  in več kot 9000 prostovoljk in prostovoljcev .

apr. '19

V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečalo zanimanje za raziskovanje možganov, ki veljajo za najzapletenejši in najskrivnostnejši del človeškega telesa. Raziskovalci so naredili preboj v razumevanju cele vrste značilnosti njihovega delovanja. Žal pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi razumeli, kako delujejo že, ko so zdravi: kako udejanjajo vse to, kar smo, kar zmoremo, česa se lahko naučimo … Še manj smo sposobni natančno opredeliti, kje in kako gredo stvari narobe pri različnih motnjah in boleznih, pravi dr. Maja Bresjanac, zdravnica in patofiziologinja na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete. Je predsednica Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), ki vsak tretji teden v marcu organizira vedno odlično obiskan Teden možganov. Na številnih dogodkih po Sloveniji na kar najbolj poljuden način ozaveščajo laično in strokovno javnost o delovanju možganov.

Dobro počutje | apr. '19

Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.

Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem. 

Prostovoljec je lahko vsak — potrebno je le veliko in odprto srce, pravijo v novomeški Krki, kjer imajo med sodelavci vsako leto več prostovoljcev. Lani je v najrazličnejših oblikah pomoči v tednu humanosti in prostovoljstva sodelovalo že 1100 zaposlenih, kar predstavlja 20 odstotkov vseh. Letos pripravljajo že 8. Krkin teden humanosti in prostovoljstva in tako kot lani bodo tudi letos zbirali potrebščine, od oblačil, obutve do pripomočkov za osebno higieno, na Rdečem križu in Karitas bodo sortirali darovane potrebščine in pripravljali pakete,...

Pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga vsako leto obeležimo 7. aprila, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Zveza društev diabetikov Slovenije poudarila veliko odgovornost posameznikov za ohranjanje lastnega zdravja. Z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje ustrezno prehrano in vsaj minimalno mero gibanja na dan lahko znižamo tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.

 Najpogostejša je sladkorna bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi obolenji. Ker po oceni stroke le 40 odstotkov bolnikov jemlje zdravila po navodilih zdravnikov, pogosto prihaja do zapletov,  je omenil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Obenem je  svetoval, da si vzamemo čas za hrano, pa tudi čas za počitek, predvsem spanje, saj ima tako ravnanje dolgoročen pozitiven vpliv na zdravje.

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) se je po uspešnem testnem obdobju zbiranja kompletov prve pomoči, ki jim je potekel rok veljavnosti, odločila, da uredi zbirna mesta po vsej Sloveniji  Zbrane pripomočke bodo pri Rdečem križu Slovenije uporabljali v izobraževalne namene.

V Sloveniji vsako leto poteče veljavnost približno 280.000 kompletom za prvo pomoč Rok trajanja je namreč pet let), večina uporabnikov pa ne ve, kaj po tem obdobju z njimi narediti. Lani poleti je AMZS v sodelovanju z zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani v Ljubljani testno zbiral komplete prve pomoči, ki jim je potekel rok veljavnosti. Projekt so poimenovali ŽIV-KO: novo življenje starega kompleta prve pomoči.

 Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Trnovski zvon Ljubljana že sedmo leto zapored zbira rabljena očala. V njihovih trgovinah bodo ob blagajnah postavljene škatle, v katere lahko oddate navadna ali sončna korekcijska očala (za odrasle in otroke), ki jih ne potrebujete več. Ne zbirajo pa leč, etuijev brez očal ali okvirjev brez stekel.

Akcija traja do 6. maja, potem bodo vsa očala pregledali, očistili in označili z ustreznimi optičnimi parametri. Nato jih bodo posredovali slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ne morejo privoščiti okulistične oskrbe in ustreznih očal.

Pretiravanje s pitjem alkoholnih pijač botruje marsikateri bolezni ali poškodbi, vpliva na slabšanje medosebnih odnosov, povzroča družinske prepire, pogosto je vzrok nasilnih dejanj … Na  škodljive posledice čezmernega pitja alkohola opozarjajo dogodki, kot so Dnevi brez alkohola, ki se začenjajo jutri.

V okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki ga vodijo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, bodo pripravili Dan brez alkohola v osmih regijah.  Strokovnjaki iz zdravstvenega in socialnega področja  bodo obiskovalcem predstavili problematiko pitja alkohola v slovenski družbi, seznanili jih bodo o metodah opuščanja nezdravih življenjskih navad, jim predstavili zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola, dobili bodo informacije o tem, kjer lahko  poiščejo pomoč v posamezni regiji. Na dogodkih bodo sodelovali še predstavniki  šestih nevladnih organizacij, ki sodelujejo na projektu SOPA, in sicer: Društvo za zdravje srca in ožilja, Zveza paraplegikov Slovenije, Šent, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska Karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod se bodo dogodka udeležili tudi predstavniki policije ter drugi deležniki v lokalni skupnosti tako s področja zdravstva, sociale in ostali.

Dobro počutje | mar. '19

Oseba z demenco je čustveno občutljivejša in ranljivejša, zato je pomembno, kako se ji približamo in na kakšen način z njo komuniciramo, da njene stiske ne poglobimo. V začetku se še zaveda primanjkljajev, a si zaradi poškodovanih možganov ne more pomagati. Moten je kratkoročni spomin, spremenita se njeno razumevanje in doživljanje okolja, počuti se ogroženo, postane nezaupljiva, lahko sumničava ali jezna, kar vpliva na spremenjeno izražanje čustev. Vse to vpliva tudi na komunikacijo.

K osebi z demenco pristopimo tako, da nas vidi, jo pozdravimo in ogovorimo. Pri pogovoru se z obrazom obrnemo k njej in vedno vzpostavimo očesni stik. Pozornost in spoštljiv odnos pokažemo s pogledom, nasmehom, dotikom, ki zmanjša strah in jo pomiri. Vedno se ji predstavimo. Tudi v domačem okolju povemo, kdo smo, in ji ponavljamo imena domačih oseb, ki so v njeni bližini. Vedno ji predstavimo obiskovalca, čeprav je to ožji sorodnik in menimo, da bi ga moral prepoznati. Osebe z demenco ne sprašujemo »Ali me poznate?« in »Ali veste, kdo je prišel k vam na obisk?«, ker mogoče tisti trenutek obiskovalca takoj ne prepozna ali se ne spomni njegovega imena. Pravilen način je, da na primer rečemo: »Prišla vas je obiskat vaša sestra Angelca.«

mar. '19

Januarja je v domovih za starejše zavladalo nelagodje. Cene oskrbnin so se povečale za 10 do 30 evrov na mesec, odvisno od kategorije, v katero je stanovalec doma razvrščen. Vlada je namreč povišala plače zdravstvenemu osebju, vendar domovom denarja za to ni zagotovila v zdravstveni blagajni. To ne bo edina podražitev v tem letu. Napovedani sta še dve, prva zaradi uskladitve s cenami življenjskih stroškov, druga znova zaradi uskladitve plač.

 Marsikateri starostnik se je zaradi podražitve znašel v stiski, čeprav se jim zdi samoumevno, da se plače pogosto preobremenjenemu osebju povečajo. »Starega človeka podražitev prizadene, še posebej, če del oskrbnine plačujejo njegovi najbližji, takih pa je veliko. Ne tarnajo, vidi pa se, da jih to skrbi,« pravi Zvonka Hočevar, direktorica Doma za starejše Kranj.

mar. '19

Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo. 

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: