Dobro je vedeti | okt. '20

Odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na februarski in septembrski seji obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog se nanaša predvsem na status dokupljene dobe.

V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem oziroma poskusom za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka (vojaščina), z obrazložitvijo, da se je z ZPIZ-2 z uvedbo instituta pokojninske dobe brez dokupa osebam, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, zgodila krivica, na podlagi katere so pri pridobivanju pravic predvsem do starostne pokojnine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci. Ali se je res zgodila krivica, kdaj in za koga, ki naj bi jo zdaj odpravil Državni zbor RS, če bo sprejel ZPIZ-2H, kot je bil z amandmaji sprejet na odboru? Zadeva ni enoznačna in jo bom poskušal obrazložiti.

 Z malimi dejanji lahko naredimo veliko, so prepričani v podjetju Hofer, zato so v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje ustvarili Vrečko dobrote.  Ta vsebuje osnovna živila in izdelke za nego, z nakupom pa pomagamo otrokom in mladostnikom v stiski pod okriljem programa Botrstvo.

 Vrečka dobrote je napolnjena z osnovnimi živili in izdelki za nego Hoferjevih blagovnih znamk v vrednosti 25 evrov (testenine, riž, polenta, izbrana konzervirana živila, živila za zajtrk ter nekaj osnovnih izdelkov in pripomočkov za nego). Trgovec vsaki vrečki doda še darilni bon za 10 evrov, kar družinam omogoča, da vrečko v njihovi trgovini dopolnijo z izdelki po lastni izbiri. Vrečka gre v roke otrokom in mladostnikom iz družin v stiski pod okriljem programa Botrstvo.

 V ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in v zdravstvenih domovih se začenja cepljenje proti gripi. Tokrat bo brezplačno za vse vključene v zdravstveno zavarovanje. Stroški bodo kriti iz državnega proračuna.

Zanimanje za cepljenje je že veliko, velja pa opozoriti, da se morate predhodno naročiti po telefonu ali elektronski pošti, osebno naročanje v ambulanti ni mogoče. Ne prihajajte na cepilna mesta, če nimate dogovorjenega termina za cepljenje, da se zmanjša možnost širjenja okužbe z novim koronavirusom

Zaradi zmanjšanja tveganja širjenja okužb s koronavirusom strank in zaposlenih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) spreminja način poslovanja s strankami od 16. oktobra dalje. Do nadaljnjega ne bo osebno dajal informacij v prostorih zavoda niti sprejemal vlog na vložišču kot tudi osebno izvajal storitve za potrebe tujega nosilca socialnega zavarovanja. Uživalci pokojninskih in invalidskih prejemkov iz tujine, ki živijo v Republiki Sloveniji, morajo enkrat letno posredovati tujim nosilcem potrdilo, ki izkazuje, da so živi.

Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočajo, da zaradi čedalje slabših epidemioloških razmer v državi in tudi potrjenih okužb zaposlenih na zavodu oziroma njihovih družinskih članov, z namenom zmanjšanja tveganja širjenja okužb s koronavirusom strank in zaposlenih, od danes, 16. oktobra, spreminjajo način poslovanja s strankami. Do preklica te odločitve zavod ne bo podajal informacij osebno v prostorih območnih enot in izpostav, niti sprejemal zahtevkov na vložišču.

Ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka pod okriljem Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, namenjeni poudarjanju ključnih sporočil ob svetovnem dnevu hrane: »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj. Naša dejanja so naša prihodnost.«

 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z GRM – Centrom Biotehnike Novo Mesto, Evropskim centrom za mir in razvoj in Mrežo deklaracije za hrano, tehnologijo, prehrano in zdravje ob svetovnem dnevu hrane organizira dvodnevno spletno konferenco na temo letošnjih ključnih sporočil ob svetovnem dnevu hrane. Na dvodnevni konferenci se bo zvrstilo 35 predavanj s področja kmetijstva, živilstva in prehrane ter dve okrogli mizi s tematikama Raziskovanje in razvoj na področju hrane in Komunikacija na področju zagotavljanja varne in kakovostne hrane v Sloveniji.

Danes je svetovni dan kmetic, s katerim se skuša pozornost širše javnost usmeriti na problematiko mladih žensk v kmetijstvu, poteka pa pod sloganom izboljšanje odpornosti podeželskih žensk po epidemiji covida-19.

Dan je pomemben za spodbujanje ukrepov za podporo kmečkim ženskam in dekletom, da obnovijo svoje življenje po covidu-19 in da povečajo svojo odpornost, da bodo bolje pripravljene na prihodnje krize. Njihovo neplačano delo na kmetiji in gospodinjstvu se je namreč povečalo, mobilnost je omejena, dobavne verige so motene ali prekinjene, so navedli na kmetijskem ministrstvu.

 Današnji svetovni dan umivanja rok v luči pandemije covida-19 opozarja na ključno vlogo tega dejanja pri zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, vključno s covidom-19. V Unicefu opozarjajo, da umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudi po vsem svetu, med drugim milijonom otrok doma, v šoli ali na begu.

"Nesprejemljivo je, da najbolj ranljive skupnosti dandanes ne morejo uporabiti najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših ukrepov za zaščito sebe in svojih najdražjih pred boleznimi," so na Unicefu v sporočilu za javnost povzeli izjavo namestnica vodje Unicefovih programov za vodo, higieno in sanitarije Kelly Ann Naylor. Po njenih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje, da omogočimo umivanje rok z milom vsem in vsepovsod. Umivanje rok je namreč prva obramba pred novim koronavirusom, pa tudi pred pljučnico, kolero, drisko, grižo, tifusom, hepatitisom A ter številnimi drugimi nevarnimi boleznimi, so navedli v Unicefu.

 Lani smo po nekaterih ocenah na svetu pridelali 53,6 milijona ton e-odpadkov, kar je več kot kadarkoli doslej, do leta 2030 pa naj bi količina narasla na 75 milijonov ton letno, opozarjajo v družbi Zeos. Danes je namreč mednarodni dan e-odpadkov, ki izpostavlja predvsem izobraževanje za večjo ozaveščenost o problematiki.

E-odpadki so električna in elektronska oprema, ki za svoje pravilno delovanje potrebuje električni tok ali elektromagnetno polje (elektronske sveče po novi uredbi ne sodijo med e-odpadke!). Tovrstna odpadna oprema je zaradi svoje specifične sestave posebne vrste odpadek. Ko je ne potrebujemo več, jo moramo hraniti ločeno od ostalih odpadkov, da se ne poškoduje ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi. Če jih zbiramo ločeno in recikliramo, lahko iz njih pridobimo celo vrsto še uporabnih materialov in surovin, ki bi ob nepravilnem odlaganju povzročali škodljive učinke tako nam kot okolju. 

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v ponedeljek, 19. oktobra, začenjajo v ambulantah območnih enot cepiti proti gripi. Cepljenje je priporočljivo zlasti za kronične bolnike, osebe stare 65 let in več, nosečnice, majhne otroke, stare med 6 do 23 mesecev, ter osebe z izjemno povečano telesno težo.

Za te osebe cepljenje proti gripi v sezoni 2020/2021 v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje priporočajo tudi osebam, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To še posebej velja za zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v domovih starejših občanov ter druge nujne službe, so izpostavili.

 Revmatične bolezni so zelo raznolike, od osteoartroze, s katero se sooča skoraj vsak starejši od 60. let, precej pogostega revmatoidnega artritisa, ankilozirajočega spondilitisa (AS), za katerim obolevajo predvsem mladi in ga nakazujejo hude bolečine v križu, do vnetja srednje velikih žil, ki ga diagnosticirajo v povprečju dvema bolnikoma na leto. Nekateri revmatični bolniki pa imajo še druge pridružene bolezni (luskavico, vnetje oči, vnetno črevesno bolezen). Kljub temu pa lahko bolniki z revmatskimi boleznimi živijo kakovostno in polno življenje. K temu pripomore čim hitrejša diagnoza bolezni, zdravljenje in zdrav življenjski slog bolnikov – zlasti gibanje in fizioterapevtska vadba ter zdrava prehrana.

 Drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki letos poteka pod sloganom: »Moja oskrba, moje udobje.« Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo (SZPHO) pozivajo, da naj paliativna oskrba tudi med pandemijo, kljub težjim pogojem dela, poteka čim bolj nemoteno še naprej. Kot družba ter zdravstveni in socialni sistem moramo poskrbeti za zagotavljanje dostojanstva in potreb umirajočih tudi v tem obdobju

Kljub epidemiji covid-19, ko so na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) uvedli prepoved obiskov, so ves čas omogočali slovo svojcem umirajočih. Na  Oddelku za akutno paliativno oskrbo so med epidemijo zagotavljali podporo svojcem večinoma preko telefonskih pogovorov ali v obliki kratkih srečanj v času obiskov. Da bi zagotovili čim boljšo podporo bolnikom v domačem okolju, so jih preko telefona »pregledovali«, jim svetovali, poslušali, jih podpirali, predvsem pa redno spremljali. Marsikdo je potreboval le ustrezno podporo (prilagoditev terapije, pogovor, nasvet zdravniku na terenu).

 Skoraj milijarda ljudi po svetu ima duševno motnjo, vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, depresija pa je vodilni vzrok za bolezen med otroki in mladimi, je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru. Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi, številne skupine, ki že imajo motnje, tvegajo, da se jim bo stanje še poslabšalo, če ne bo ustreznega ukrepanja, je posvaril.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opredeljujejo duševno zdravje kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Pandemija covida-19 je pomembno spremenila svet, kar je pri številnih vplivalo na počutje in duševno zdravje, so izpostavili.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) z namenom preprečitve možnosti  širjenja okužbe s koronavirusom naproša stranke, da omejijo svoje obiske na območnih enotah in izpostavah zavoda, in se tam oglasijo le, če je nujno in nimajo znakov okužbe. Če se preveliki koncentraciji ne bo dalo izogniti, bodo primorani pričeti z naročanjem strank oziroma ob poslabšanju epidemiološke situacije tudi s prenehanjem dajanja osebnih informacij.

Stranke lahko kot doslej, zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega podpisa, Moj eZpiz za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujejo zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo vloge v nabiralnike ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ostale informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja zagotavljajo po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.

 Ste vedeli, da je iz tako imenovanih invazivnih rastlin mogoče izdelati marsikaj koristnega? Iz japonskega dresnika, robinije in zlate rozge izdelujejo papir, iz izvlečkov japonskega dresnika in plodov octovca pridobivajo barvila, uporabna sta tudi za izdelovanje preparatov za zatiranje polžev in drugih vrtnih škodljivcev, iz topinamburja in štrbonclja pa se da skuhati okusne jedi.

Z kaj vse še lahko uporabimo te rastline, boste izvedeli na 3. festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin, ki bo  potekal v sredo, 7. oktobra, med 10. in 17. uro, na Bregu v Ljubljani. Ogledali si boste lahko vzorce lesa invazivnih tujerodnih drevesnih vrst in iz njih narejene izdelke ter se seznanili z barvnimi premazi, ki so narejeni na osnovi ekstraktov iz teh rastlin. Prikazali bodo analizo dveh tipov biološkega reaktorja, kjer potekajo metabolne pretvorbe, in mobilno platformo za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki je prejela priznanje Fakultete za upravo na natečaju Premik naprej 2020.

 V sklopu 18. Koroških kulturnih dnevov vas vabimo na razstavo Nežike A. Novak in koncert mešanega pevskega zbora iz Pliberka.

V Galeriji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je odprta razstava keramičnih del Nežike A. Novak z naslovom »Šepet zemlje / Erdgeflüster«.

Nežika Agnes Novak, rojena 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je nekaj časa študirala arhitekturo na Tehnični univerzi na Dunaju, leta 1990 je opravila mojstrski izpit keramičarke v Celovcu. Kot svobodna keramičarka živi in deluje v Beli pri Železni Kapli. Od 1990 je imela dvajset samostojnih razstav v Avstriji in Sloveniji in je sodelovala na petnajstih skupinskih razstavah. Na razstavi, ki je na ogled do 10. oktobra, med 12. in 18. uro  v galeriji  na Trgu francoske revolucije 3, predstavlja 25 svojih del.

Nujno je dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje. Namesto v marcu, ob Svetovnem dnevu ustnega zdravja, so jo pripravili jeseni. Izpostavljajo zlasti  osebno odgovornost vsakega posameznika za svoje ustno zdravje.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice,  Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine so skupaj pripravili nazorna informativna gradiva in videoposnetke za vsako generacijo posebej. Dostopna so na povezavi:

 Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in  v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do  23 oktobra.

Razstavo so pripravili  v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je  na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.

okt. '20

 »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.

okt. '20

»Tale je kriva, da sedim v invalidskem vozičku,« je Janez Krajnc ves nasmejan z roko pokazal na delovno terapevtko Barbaro Župevc, s katero sva ga obiskali v sončnem dopoldnevu. Človek pomisli, da to pač ni privilegij, da si na invalidskem vozičku. A Ivo, kot ga kličejo prijatelji, njegova žena Erna in delovna terapevtka Barbara vedo, da gre za pravo razkošje.

Še nekaj mesecev nazaj je namreč nekdaj radoživi Janez nepomičen ležal v postelji, odklanjal hrano, ni več brskal po telefonu, ni gledal televizije, njegovo življenje je izgubilo ves smisel. Različnim starim boleznim so se pridružile nove, slabokrvnost, zaradi katere je moral večkrat v bolnišnico, pa golenska razjeda. K njemu je redno prihajala patronažna medicinska sestra. Rana se je zacelila, a Janez je že povsem oslabel in obležal. Patronažna sestra je predlagala, naj na krškem centru za socialno delo zaprosijo za pomoč na domu.

Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.

Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.

Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V  Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave. 

 Ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 bodo po vsem svetu 3. in 4. oktobra pripravili številne dogodke. Njihov namen je ljudem približati svet ptic in jih osveščati o potrebah ptic selivk na postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Ker se ravno v tem času milijoni ptic selijo s severnih krajev v toplejše, s hrano bogate kraje, je to edinstvena priložnost za opazovanje tistih, ki se pri nas ustavijo in počivajo med naporno selitvijo.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vabi vse ljubitelje ptic, da se jim pridružijo na katerem od dogodkov, ki jih bodo pripravili v nedeljo, 4. oktobra: 

Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti.  Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1.  januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).

Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober,  je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.

 Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar  se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.

Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter  v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje  za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.

sep. '20

Popotniška malha, turistični nagelj in bodeča neža, Dobrodošli, Homo turisticus – to je le nekaj turističnih oddaj na nacionalnem radiu in televiziji, pod katere se je podpisal Drago Bulc, zagotovo najbolj znan slovenski turistični novinar. Vsa njegova poklicna kariera je bila povezana s turizmom. Prepotoval je praktično ves svet, udeležil se je neštetih turističnih srečanj, nekaj let je bil tudi podpredsednik svetovnega združenja turističnih novinarjev, leta 2008 je v Slovenijo pripeljal svetovni kongres turističnih novinarjev. Je predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije in strokovni sodelavec za promocijo pri Mreži postajališč za avtodome. Leta 2012 so ga upokojili po zloglasnem Zujfu. Na turizem gleda s precej širšega zornega kota kot večina, in kot pravi, je zmerni optimist: »Ljudje bodo še vedno potovali in dopustovali, le precej drugače kot do zdaj, prihaja čas individualizacije turizma.« 

Dobro počutje | sep. '20

Motnje v delovanju ščitnice nimajo starostne omejitve, doletijo nas lahko kadar koli. Po 60. letu jih ima četrtina do tretjina žensk. Hipotiroza, zmanjšano delovanje ščitnice, je pri starejših celo pogostejša kot pri preostalem prebivalstvu. Medtem ko so nekateri simptomi motenj delovanja ščitnice pri starejših ljudeh podobni kot pri mlajših, so drugi lahko manj očitni in jih zlahka zamenjamo z boleznimi prebavil, srca ali živčnega sistema.

 Ščitnica je majhna, a pomembna žleza z notranjim izločanjem, je metuljaste oblike in v predelu vratu pred sapnikom. Hormoni, ki jih tvori, so ključni za rast, razvoj in presnovo. Pravzaprav vplivajo na delovanje celotnega telesa – na dihanje, utripanje srca, delovanje živčevja, telesno težo, mišično moč, menstruacijski cikel, telesno temperaturo, ravni holesterola in še marsikaj drugega.

Zgodbe | sep. '20

Ob cesti iz Kamnika proti Kamniški Bistrici voznike na levi strani spremlja dolga ograja, povsem zarasla z drevjem. Za gostim drevjem se je na okoli 60 hektarjih razprostiralo eno najpomembnejših podjetij v nekdanji Jugoslaviji – Kemična industrija Kamnik (KIK), med ljudmi bolj znana kot smodnišnica, barutana, tudi kot »pulfer fabrika«.

Podjetje, ki je nastalo leta 1852, je bilo leta 2008 likvidirano. Leta 2013 so pripadniki Slovenske vojske na prostoru nekdanje namenske tovarne smodnika, razstreliva in drugih vojaških sredstev začeli izvajati sanacijo, danes pa je žalostna podoba nečesa, kar naj bi bila nekakšna industrijska cona ali morda nekoč celo stanovanjska soseska, odvisno od tega, kaj so si zamislili aktualni lastniki. »KIK je eno zadnjih nekdanjih kamniških podjetij, ki je poniknilo.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: