junij '22

NAŠ POGOVOR

Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi. Besed se ne bi smeli bati, še doda. Če bomo v svojem življenju izhajali iz osebne etike in pristnega občutka za sočloveka, ne pa iz predsodkov in strahov, potem tudi s poimenovanji ne bomo imeli nobenih težav.

 Agencija za varnost prometa in policija danes začenjata drugo nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas varuje vas. Namenjena je opozarjanju na pomembnost uporabe varnostnega pasu vseh potnikov v avtomobilu in to na vsaki, tudi krajši poti. 

Akcija bo trajala do nedelje,  policisti jo bodo izvajali ob rednem delu, obenem bodo preverjali še uporabo naprav in opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo. V vsaki policijski upravi pa bodo izpeljali po en poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov.

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov, ki na leto opravijo blizu 37 tisoč prostovoljnih ur. Imajo vedno več dela, saj se v gore podaja vedno več planincev, prav tako so pogostejše vremenske nevšečnosti.

Najstarejše planinske poti so uhodili pastirji, ki so gonili živino in drobnico na visokogorsko pašo. Želja po doživljanju narave je vzpodbudila nastanek planinskih poti, ki jih je bilo potrebno označiti. Že v prvem letu pa je slovenska planinska organizacija, predhodnica Planinske zveze Slovenije, označila 97 poti. Pred stotimi leti pa so na pobudo Alojza Knafelca, kartografa in načelnika markacijskega odseka SPD začeli uporabljati enotne markacije, ki jih uporabljamo še danes: to os bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Knafelčeva markacija je velika med 8 in 10 centimetri, razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko je v prečnem prerezu 1:2:1.

 V poletni vročini pogosto uporabljamo klimatske naprave, če že ne v stanovanjih pa zagotovo v avtomobilih  Dobro pa je upoštevati nekatera priporočila, ki bodo preprečili, da bi zaradi hladnega zraka zboleli.

Izogibajmo se velikim temperaturnim šokom. Zato naj bo v stanovanju temperatura le od 5 do 7 stopinj nižja kot zunaj. Zaradi prehudih razlik se lahko namreč prehladimo ali dobimo  bolečine v sklepih, vnetje ušes in oči oziroma si poslabšamo morebitne kronične težave. Priporočljivo je, da klimatske naprave ne odpremo takoj na polno, temveč temperaturo v prostoru postopoma znižujemo – še posebej, če smo bili pred tem v zelo vročem okolju.

Za celotno Slovenijo je od danes razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, zato je prepovedano kurjenje in izvajanje aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. 

Agencija za okolje opozarja, da so se sušne razmere v večjem delu države zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale. Najbolj sušno je v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo t. i. izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so t. i. izrazito sušne razmere, s tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že peti teden. Na vzhodu so razmere v površinskem sloju tal nekoliko boljše, zmerno sušne, v Pomurju, na Dolenjskem in Beli krajini pa so običajne razmere za ta čas v letu, navaja agencija za okolje.

 Občina Ankaran si prizadeva za trajnostno mobilnost in lažjo dostopnost kopalcev do plaž, zato tudi letos organizira brezplačni poletni avtobus. Do 1. septembra bo vozil od hrvatinskega križišča do Lazareta, od 8. zjutraj do 23. 30 ure, ustavil bo na kar 16 postajališčih. Urnik prevozov je objavljen na spletnih straneh www.visitankaran.si in www.obcina-ankaran.si ter na postajališčih. Poleg tega se lahko potniki brezplačno vodijo tudi z avtobusi redne linije Lazaret–Koper, in sicer med postajališči Lazaret meja in Hrvatini K.

 Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja. Zato velja upoštevati njihova priporočila.

- Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico).

- Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sporočil, da bo letni dodatek za leto 2022 izplačal skupaj z junijskimi pokojninami v četrtek, 30. junija. Prejelo ga bo 615.409 oseb, od tega 601.728 uživalcev pokojnin in 13.681 uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek bo izplačan skladno z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Tudi letos se za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg seštevka zneskov osebne pokojnine in dela vdovske pokojnine oziroma seštevkov zneskov družinske pokojnine po prvem in po drugem roditelju ter dodatkov in razlike pokojnin po drugih predpisih, upošteva znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

V soboto, 18. junija, bodo slovenske galerije in muzeji, prvič pa tudi nekateri arhivi in univerze,  brezplačno odprli svoja vrata obiskovalcem med 18. in 24. uro. Tako bodo obeležili že 20. poletno muzejsko noč.

V tej  največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob. Pripravljajo vodstva po razstavah, delavnice za mlajše obiskovalce, ponekod tudi zanimiva predavanja, koncerte. Izpostavljamo samo nekatere.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravljajo poseben SEMenj, na katerem se bo predstavilo 14 rokodelcev, in koncert na ploščadi.

 V Arboretumu Volčji Potok bo v soboto, 18. junija, potekala zaključna prireditev Tedna ljubiteljske kulture, ki je letos zaradi obilice dogodkov potekal skoraj cel mesec. Dogodek pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Festival Dober dan bo trajal od desete ure do mraka, na njem pa se bo predstavilo blizu dva tisoč nastopajočih na sedmih prizoriščih. Tako bo mogoče prisluhniti napevom godb in pihalnih orkestrov, vokalnih skupin in pevskih zborov, tamburašev, orgličarjev in harmonikarjev. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Obiskovalci bodo lahko okusili dobrote iz kulinaričnih kotičkov slovenskih pokrajin, in spoznali delo čebelarjev, gasilcev, lovcev, ribičev, gorskih reševalcev …

Dobro počutje | junij '22

Vsak drugi odrasli človek iz razvitega sveta, torej tudi iz Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljen povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice. 

Visok krvni tlak ima vsak drugi posameznik ali posameznica, starejša od 65 let. Zato je poleg toplomera pametno imeti doma tudi merilnik krvnega tlaka in si ga občasno izmeriti. »Če je previsok, je treba k zdravniku, saj sta še posebej pri tej bolezni, ki običajno brez vseh zdravstvenih težav dela škodo v bolnikovem telesu, pomembna zgodnje odkritje in pravočasno zdravljenje,« je začel Rok Lokar, dr. med., specialist splošne medicine, s Klinike Doktor 24 v Ljubljani.

Prosti čas | junij '22

Že naslov nam pove, da bomo pisali o problemu, ki se ponavlja vsako leto, leto za letom. Polži nas spravljajo v obup. Pobiramo jih, jim nastavljamo pasti, razna lepila in gele, da bi omejili njihovo širjenje na naše grede. Ali pa obupamo in uporabimo kemikalije, čeprav jim nasprotujemo. Nikoli pa nam zatiranje ne uspe v tolikšni meri, da bi drugo leto imeli mir.

No, resnici na ljubo so današnja fitofarmacevtska sredstva zelo dobra, zlasti zadnja generacija. Nekateri proizvajalci so zmanjšali količino osnovne snovi za tretjino in povečali izkoristek le-te tako, da je potrebna manjša količina. Spomnimo se uporabe starega preparata Limex ali sredstva Mesurol, ki smo ga pri šestodstotni koncentraciji aktivne snovi metaldehida za enkratno zatiranje   potrebovali 15 kg/m². Zdaj je na trgu preparat Metarex s štiriodstotno aktivno snovjo metaldehida in ga potrebujemo na površini enega hektarja samo tri do pet...

Dobro počutje | maj '22

V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi takrat, ko to sploh ni nujno potrebno.

Glavobol velikokrat izgine, ko popijemo kozarec vode ali dva, izčrpanost mine, če si privoščimo kakšen dan počitka in več spanja. Sicer pa lahko marsikatero zdravstveno tegobo, blažjo bolezen in tudi bolečine odpravimo ali vsaj omilimo z zelišči in drugimi metodami (masažami, kopelmi, dihalnimi vajami, ajurvedo, fitoterapijo, akupunkturo, bioenergijo in drugimi). Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, z ljubljanske fakultete za farmacijo pravi, da so vzroki za to, da zbolimo, v življenjskem slogu in okolju.

maj '22

NAŠ POGOVOR

Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov. Njeno večkrat nagrajeno delo odmeva tudi zunaj naših meja; sicer pa tudi okoljski problemi segajo prek meja daleč v prostor in čas.

Zgodbe | maj '22

Upokojena računovodja Marija Šolar iz Zgornje Besnice ima v več mapah zbrano domače in tuje gradivo o vezenju. Veliko časa in truda je bilo potrebnega za pripravo lepo oblikovanega priročnika Umetnost vezenja.

Do zdaj je izdala štiri poučne in spodbudne knjige z lokalno vsebino in leta 2010 za prvi dve prejela Prešernovo priznanje Mestne občine Kranj. V začetku letošnjega aprila pa je presenetila s priročnikom s kar 265 stranmi, ki ga je izdala pri KUD Sejalec Besnica. Sprva je bil njen namen, da vse, kar že ve in zna o vezenju, prenese na papir in ji bo v pomoč pri mentorskem delu. Sčasoma se ji je porodila ideja, da lahko s knjigo pomaga pri ustvarjanju še drugim veziljam.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: