okt. '19

»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje. 

Ljubljana bo to soboto, 19. oktobra, dišala po čokoladi. Na Pogačarjevem trgu se bo odvijala že 7. Čokoljana, čokolada v vsem mogočih oblikah bo na voljo od 9h zjutraj do 21. ure  zvečer.

Več kot 50 različnih ponudnikov čokoladnih dobrot bo na stojnicah ponujalo svoje dobrote, od najkakovostnejše čokolade, do čokolade z vsemi mogočimi dodatki in zanimivimi čokoladnimi izdelki. Na voljo bo tudi kotiček z zdravimi čokoladami. Za obiskovalce pripravljajo tudi sladka presenečenja,  ves dan bodo lahko opazovali risanje Ljubljane s čokolado na veliko platno, najmlajši se bodo lahko sami preizkusili v risanju s čokolado, vsi pravi čokoholiki pa bodo dobili certifikat.

Lani je pri Rdečem križu Slovenije poiskalo pomoč več kot 110.000 ljudi. Med njimi so tudi tisti, ki redno delajo, a s prejemki ne morejo preživeti meseca, ter upokojenci, ki ne morejo preživeti s svojo pokojnino. Zato RKS poziva dobre ljudi, da po svojih zmožnostih prispevajo nekaj denarja. Namenili ga bodo za prehranske pakete, plačilo položnic in drugo pomoč ter jim tako vsaj malo olajšali njihove vsakdanje stiske. Med humanitarnim tednom, tj. od 14. do 20. oktobra, zbira sredstva za ljudi v stiski s projektom na Televiziji Slovenija z naslovom Lepo je deliti. 

 Ob današnjem svetovnem dnevu oživljanja Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije osveščata o pomenu oživljanja z namenom, da bi si ljudje med seboj pomagali takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Kot so opozorili, se namreč 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi v bližini sorodnika ali prijatelja. Trije enostavni koraki, ki lahko rešijo življenje, so prepoznavanje znakov srčnega zastoja, klic na 112 in izvajanje stisov prsnega koša.

Na leto se pri nas zgodi do 1700 srčnih zastojev. To pomeni 3-5 oseb vsak dan. Nobena služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Zavedanje ljudi, da lahko oseba po srčnem zastoju v primeru, da ne začnemo oživljanja, umre v 10 minutah, je zato izjemno pomembno. Brez oživljanja že v treh do petih minutah nastanejo nepopravljive okvare možganov, stisi prsnega koša pa možnost preživetja povečajo za trikrat.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Gozd Martuljku pripravil konferenco o priložnostih za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu. Na njej domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse in poudarke evropskega projekta Mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru (ASTAHG).

Kot je izpostavila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ, je država s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznala velik izziv aktivnega in zdravega staranja za vse. Ukrepi v akcijskih načrtih pa bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar skozi svoje mehanizme vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija. Ključna bo lokalna implementacija v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je prepričana.

 Zobozdravniki bodo od 15. oktobra do 15. novembra paciente  še posebej pozorno osveščali o ustni higieni, jih poučili, kako pravilno in dobro očistiti zobe in o  nevarnostih paradontalnih bolezni. V tem času namreč že šestnajsto leto zapored  poteka akcija Zdrave dlesni. V njej sodeluje 850 zobozdravnikov, ki naj bi  v mesecu dni predvidoma pregledali okrog 87.500 pacientov.

 Zobozdravniki bodo paciente predvsem poučili o nujni redni uporabi medzobnih ščetk. Kot je na novinarski konferenci poudarila vodja akcije Zdrave dlesni Katarina Petrović, si večinoma zobe čistimo rutinsko, dvakrat na dan jih zdrgnemo z zobno ščetko. Vendar pa tako očistimo le tri od petih ploskev zoba, če pa enkrat na dan uporabimo še medzobno ščetko, bodo zobje res dobro očiščeni. Le te namreč dosežejo medzobne prostore, kjer se nabirajo ostanki hrane in sčasoma povzročajo težave.

 Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pripravljajo informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja. Predstavniki hrvaškega zavoda za  pokojninsko zavarovanje vam bodo na voljo za vsa vprašanja.

Če ste uživalec hrvaške pokojnine ali ste bili zaposleni na Hrvaškem in potrebujete informacije o uveljavljanju pravice do hrvaške pokojnine, se v četrtek, 17. oktobra 2019, od 10. do 14. ure, oglasite na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani, na sedežu Zpiz.

 Zavod Simbioza Genesis  v tednu od 14. do 21. oktobra, že šestič zaporedoma  pripravlja projekt Simbioza Giba, za osveščanje ter promocijo zdravega in aktivnega življenja za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih.

Udeležite se brezplačnih telesnih aktivnost, od splošne vadbe, pohodov, teka, plavanja, iger z žogo, kolesarjenja, plesa, dvoranskih športov, planinarjenja, pa tudi balinanja, nordijske hoje in joge.  Na približno 200 mestih po vsej državi bo, kot vsako jutro, vse leto, jutranja telovadba 1000 gibov, ki jo bo izvajala Šola zdravja. Vadbe  najpogosteje potekajo v vrtcih in osnovnih šolah. Zdravstveni domovi izvajajo teste hoje, posameznikom pa svetujejo primerno športno vadbo.

Tako se glasi naslov javnega pisma, ki ga je Zveza Društev upokojencev Slovenije (Zdus) naslovila na poslance Državnega zbora RS v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o poslancih. Kot so zapisali, so »zgroženi nad dejstvom, da si v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režete, sploh upate razmišljati, da bi sebi namenili še več.«  Vsebino pisma povzemamo v nadaljevanju.

 Kot je zapisal predsednik zveze  upokojencev, Janez Sušnik, je Zdus pred 14 dnevi na državni zbor naslovil zahteve za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020. Ker odgovora še niso prejeli, zdaj v javnem pismu zahteve ponavljajo:  

 Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo 12. oktobra, poteka pod geslom Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica., si prizadeva za širitev dostopnosti do paliativne oskrbe po vsem svetu. Ta zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.

 Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo na  preveliko stigmo, zaradi katere ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči.

Najpogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja (depresija, anksioza ipd). Pogosto se te bolezni razvijejo iz t.i.  stresnih motenj, ki se razvijejo ob zelo stresnih dogodkih. Močan čustveni odziv vključuje hude občutke nemoči in moti dnevno delovanje, saj se pojavljajo nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo s popoldansko slavnostjo obeležil 130-letnico zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem. Uvedeno je bilo 1. avgusta 1889, ko je bila ustanovljena prva bolniška blagajna v Ljubljani.

 Okrajna bolniška blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanje za delavce, temeljila pa je na državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo, so spomnili na zavodu.

 Zavod za aplikativne študije, OPRO,  v četrtek, 10. oktobra, ob 18:30, v Centru kulture Španski borci predstavlja publikacijo z naslovom Starost ni za mevže ali o nasilju nad in med starimi. Na pogovoru bodo sodelovali: dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, psihiater in literat  Matjaž Lunaček in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Otto Gerdina.

Kot je med drugim zapisano v publikaciji, so stari ljudje fizično in socialno šibkejši, zato se težje branijo oziroma pobegnejo, obenem so do nasilja manj kritični in ga redkeje prepoznavajo. Nasilje v partnerski zvezi doživljajo kot osebni neuspeh, kot sramoto, ga razumejo kot zasebno zadevo. In gotovo jih je strah, da bi zadnja leta preživeli sami, zato težko zberejo pogum, da bi ukrepali. Po drugi strani pa  žrtve partnerskega nasilja v starosti niso zaščitene in nimajo denimo niti varne hiše, kamor bi se zatekle.

 V  Švicariji, Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem Tivoliju bodo v četrtek, 10. oktobra. ob 19. uri  odprli razstavo prototipov za aktivno staranje. V mednarodnem projektu RogLab Open: Aktivno staranje, so jih razvili prijavitelji z vsega sveta.  Projekt je nastal v koprodukciji s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v partnerstvu z MGLC ter Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Izmed tridesetih predlogov so na delavnici nastali štirje prototipi, ki so uporabni tudi doma.

 V Ljubljani bo v sredo, 9. oktobra,  v okviru projekta APPLAUSE potekal 2. festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Festival bo na Stritarjevi ulici med 9. in 18. uro (v dveh šotorih).

 Invazivne tujerodne rastline pri nas čedalje bolj odstranjujemo,  odstranjene kompostiramo ali sežigamo. Marsikdo pa ne ve, da so lahko tudi koristne. Iz njih je mogoče izdelati papir, barvila, pripravke proti vrtnim škodljivcem in še marsikaj. Nekaj od tega bodo imeli priložnost ustvariti tudi obiskovalci festivala, otroci in odrasli. Med drugim bodo naredili svoj papir, izdelovali košarico za piškote iz "invazivnega papirja", žuželčnik iz invazivnih rastlin, se igrali igro spomin, napisali bodo cvetlično pismo, izve3deli marsikaj zanimivega o pridobivanju barvil in še  … Zanimiva bodo tudi predavanja o tujerodnih invazivnih rastlinah in drevesnih vrstah, ki jih bodo pripravili strokovnjaki iz Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta RS.

 V DEOS Centru starejših Zimzelen Topolšica bodo v ponedeljek, 7. oktobra, pripravili dan odprtih vrat, v sklopu katerega bodo predstavili program Aktiven dan. To je socialno-varstveni program, namenjen predvsem starejšim od 80 let, ki bivajo v domačem okolju in se zaradi različnih ovir ne morejo v zadostni meri izven doma udeleževati aktivnosti, potrebnih za vzdrževanje ustrezne kakovosti življenja.

Program v Zimzelenu poteka dvakrat na teden,  ob ponedeljkih in četrtkih, med 9.30 in 13.30. Vodita ga strokovni vaditelj in animator, sestavljen pa je iz več povezanih aktivnosti.  Po polurnem "kofetkanju se udeleženci pogovarjajo o ciljih dnevnih aktivnosti ter pomembnosti aktivnega in zdravega življenja starostnikov. Sledi vadba, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca posebej, s ciljem izboljšati fizično pripravljenost in osnovne vitalne funkcije, zmanjšati bolezenske težave in povečati življenjsko energijo.

 Zaradi dobre odzivnosti na Svit, presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki, zdravniki rešijo življenje vsaj 300 ljudem na leto. Podoben program bi potrebovali tudi za odkrivanje okužbe z bakterijo  H. pylori, ki povzroča raka želodca, po smrtnosti na tretjem mestu med raki na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 bolnikov na leto.

Bolniki običajno zelo pozno dobijo diagnozo, saj niso pozorni na začetne simptome raka na želodcu. Ti so večinoma blagi in pogosto spominjajo na druga želodčna obolenja, kot so želodčna razjeda, vnetje ali odziv na določeno hrano. Najpogosteje obolevajo ljudje po 60 letu starosti, dejavniki, ki vplivajo na njegov nastanek pa so uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

Dobro počutje | okt. '19

Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da bolnik čim prej prejme ustrezno pomoč. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi. Vendar je tudi v štirih urah in pol zdravljenje še uspešno.

»Več možnosti za možgansko kap imajo kadilci, tisti s previsokim krvnim tlakom, sladkorni bolniki in ljudje s povišanim holesterolom pa tudi tisti, ki so telesno neaktivni in prekomerni uživalci alkohola,« navaja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrologije, s kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

okt. '19

Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, na primer v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve tako ali drugače varčevali, sicer jih na stara leta, ko naj bi uživali zasluženi pokoj, čaka beda.

V Arizoni smo se pogovarjali z Ivanom Novakom (ime je na željo sogovornika spremenjeno, op. p.), ki nam je povedal, da pokojnine v ZDA niso takšne kot nekdaj, ampak boljše. »Obstaja več tipov pokojnin, ki se med seboj razlikujejo, glede na to, kje je bil posameznik zaposlen (v državnem ali zasebnem sektorju), kolikšna je bila njegova plača, koliko časa je bil zaposlen ...,« je pojasnil.

sep. '19

Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.

Dobro počutje | sep. '19

Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.

»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.

Prosti čas | sep. '19

Sedmega julija 1949 je na Goli otok v Kvarnerskem zalivu priplula prva ladja s političnimi zaporniki, tako imenovanimi informbiraši. Začelo se je najbolj žalostno poglavje v zgodovini povojne jugoslovanske države. Sedemdeset let kasneje se za otok zanimajo predvsem tuji turisti, med njimi je največ Slovencev. 

Ko se z ladje izkrcamo na Golem otoku, se nam najprej zazdi, da smo prišli na vojno območje. Za nami morje, pred nami na obali podrte in razrušene stavbe, belo kamenje in skrivenčeni borovci. Tu se je čas zares ustavil. Ureditev otoka Hrvaško do zdaj ni zanimala. Ob letošnjem obisku smo od enega izmed štirih ljudi, ki skušajo na otoku s skromno ponudbo kaj iztržiti od obiskovalcev, slišali, da se premika, sredstva za postopno ureditev otoka naj bi prišla iz Evropske unije.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: