NAŠ POGOVOR

Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.

 V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju in podaljšuje življenje. Povezanost ustnega in splošnega zdravja se kaže v obeh smereh. Nekatere sistemske bolezni se s svojimi simptomi in znaki najprej izrazijo v ustni votlini. Velja tudi obratno, saj zdravje ustne votline vpliva tudi na nekatera druga bolezenska stanja.

Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki bo 20. marca, bodo člani zbornice ta teden v domovih za starejše občane izvajali delavnice ustne higiene. Potekale bodo v Črnučah, Bežigradu, Medvodah, Notranjih Goricah in Šiški ter na Bokalcah, Koleziji in Taboru.

 Pred jutrišnjim svetovnim dnevom pravic potrošnikov Evropski potrošniški center (EPC) Slovenija in Sektor za varstvo potrošnikov na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport opozarjata na varstvo podatkov in preverjanje identitete pri spletnih nakupih.

Številna podjetja, običajno v finančnem sektorju, s področja bančništva, spletne prodaje in ponudniki telekomunikacijskih storitev. izvajajo postopke »poznavanja svojih strank« (PSS), s katerimi preverijo identiteto svojih potrošnikov pred dokončanjem spletnih transakcij. Najpogosteje gre za dvojno preverjanje pristnosti, postopke za elektronsko identifikacijo in digitalni podpis. Čeprav je s PSS mogoče preprečiti goljufije, morajo podjetja zagotoviti, da zbirajo podatke pošteno, pregledno in skladno s predpisi GDPR.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da bo v sodelovanju s nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (DRV) organiziral mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 8. aprila in v sredo, 9. aprila 2025 v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini, bo trajalo od 9. do 17. ure.

 Ledvice so organ, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrbijo za ravnovesje tekočin, elektrolitov, za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa in še za mnogo več. Zdravje ledvic je ključno za celotno telo, zato je zelo pomembno, da preverite, v kakšnem stanju so. K temu vabi tudi letošnji Svetovni dan ledvic, ki bo 13. marca in nosi slogan: »BREZ LEDVIC SI FUL DRUGAČEN – ali si prepričan, da so tvoje ledvice OK?«

Bolniki z ledvičnimi boleznimi imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot njihovi vrstniki, pogosteje in prej zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, kot so možganska kap ali srčni infarkt, in pogosteje zbolijo za malignimi boleznimi ter težkimi okužbami. Več kot deset odstotkov ljudi pri nas že ima kronično ledvično bolezen (KLB), ki dolgo poteka prikrito in do takrat, ko jo odkrijejo. že naredi veliko škode v telesu. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravniki z zdravili upočasnijo njeno napredovanje in preprečijo dokončno odpoved ledvic - če je le pravočasno odkrita. Za preiskavo se dogovorite pri osebnem zdravniku ali se odzovite na povabilo na pregled v referenčni ambulanti, kjer bodo letos pričeli s ciljanim iskanjem ledvičnih bolezni.

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA od 11. do 14. marca prireja Teden možganov, ki letos poteka pod naslovom Metamorfoze. Na predavanjih, delavnicah in kinematografskih predstavah se udeleženci posvečajo razvojnim mejnikom, učenju ter ohranjanju veščin in spretnosti, spreminjanju navad ter tudi kognitivnemu upadu in spopadanju z izzivi starosti.

V torek so predavanja namenjena raziskovanju psihološkega razvoja otrok in mladostnikov pod vplivom digitalne tehnologije in pomanjkanja spanja. V sredo, 12. marca, bodo obeležili 10. slovenski dan možganov. Prvič bodo na nevroznanstvenem turnirju pokazali družabno igro, ki so jo v društvu SiNAPSA oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. Brezplačni komplet igre in knjižice lahko naročite na spletišču zdravaglava.si

 Na začetku preteklega leta je v Sloveniji živelo 2.123.949 prebivalcev, od tega 49,7 odstotka žensk, kar je 2,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Med njimi je 44.645 Marij, saj je to še vedno najpogostejše žensko ime, povedo podatki, ki jih je Statistični urad RS zbral ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.

Po podatkih iz zadnjih dveh let, je povprečna starost prebivalk 45,7 leta, povprečna višina 165,4 centimetrov, teža pa 68,7 kilograma. V povprečju se prvič zaposlijo pri 25 letih, slaba tri leta so starejše, ko se odselijo od staršev, prvega otroka rodijo tik poreden praznujejo 30. rojstni dan. Slovenke so ob prvi poroki stare 30,9 leta - poročenih je 41,5 odstotka - ob razvezi pa 45,1 leta.
Med osnovnošolci in srednješolci je več fantov, med študenti pa je več deklet. (58,3 %). Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 odstotka žensk, pri čemer pa je povprečna mesečna bruto plača ženske za 5,7 nižja od plače moškega. Starostno pokojnino začnejo ženske prejemati pri starosti 61,9 leta, povprečna starost ob smrti znaša 82,6 leta. Deklice, rojene leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta.

 Moč ženske ni v tem, koliko zmore, temveč v tem,
kako neustrašno gre skozi preizkušnje.
Eleanor Roosevelt

Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.

Uredništvo Vzajemnosti 

AKTUALNO

Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.

Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.

ZDRAVA PREHRANA

Narava bo vsak čas ozelenela. Zelena je barva klorofila, ki obarva liste. Če vemo, da nam narava vedno dá, kar tedaj potrebujemo, potem so klorofil in grenčine spomladi kot nalašč za razstrupljanje in čiščenje našega organizma. Najprej ozelenijo divje grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, rman, trpotec, beluši, koprive, marjetice, trobentice in druge pomladne cvetlice.

Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Poveča se peristaltika ali ritmično gibanje črevesja, a čas delovanja prebavnih sokov se ne skrajša, zato je prebava hrane temeljitejša. Grenčine okrepijo čiščenje telesa vseh strupenih snovi iz jeter in pospešijo izločanje žolča za lažjo prebavo maščob. Uravnajo nastajanje seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo protin oziroma putiko. Grenčine tudi čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam. Vse to pa pomaga telesu, da dela s polno močjo in ni nikoli utrujeno.

Pod okriljem Slovenske karitas se je začela že dvajseta preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki vabi k odgovornemu odnosu do alkohola doma, na cesti, pri delu in v družbi, obenem pa opozarja, da prekomerno uživanje alkohola povzroča veliko stisk. Letošnja ambasadorja sta podjetnica Ajda Rotar Urankar in televizijski voditelj David Urankar.

Geslo jubilejne akcije, ki bo potekala do 20. aprila, je Ti in jaz - 40 dni brez alkohola in poudarja moč medčloveških vezi in sodelovanja. Njen namen je, da se udeleženci odrečejo pitju alkohola in tako izkažejo solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. »Najmanj deset odstotkov Slovencev čuti stisko in trpljenje zaradi alkohola - zaradi skrhanih odnosov, nasilja, bolezni ali posledic prometnih nesreč. To je poziv k odgovornemu ravnanju pri pitju alkohola, skrbi drug za drugega in boljšim izbiram, ki bogatijo in ne uničujejo naših in...

  

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na današnji seji za generalnega direktorja zavoda v novem mandatu vnovič imenoval dosedanjega generalnega direktorja Marijana Papeža. K imenovanju mora soglasje dati še vlada.

Za njegov že šesti mandat ga je na tajnem glasovanju podprlo 17 članov 27-članskega sveta, njegovo protikandidatko, nekdanjo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač pa devet. Ena glasovnica je bila neveljavna. Mandat direktorja traja štiri leta. 

 Zaradi preoblikovanja statusa iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna nekdanjim zavarovancem poslala obvestila o višini deleža. Upravičencev je okoli 832 tisoč, to so tisti, ki so imeli na dan 31. decembra 2023 pri Vzajemni veljavno vsaj eno zavarovalno pogodbo s trajanjem eno leto ali več.

Če obvestila niste dobili ali ste ga morda izgubili, se oglasite v poslovalnici ali pokličite v klicni center zavarovalnice na brezplačno tel. št.: 080 20 60 (potrebovali boste EMŠO in davčno številko).

Veliko govorimo o ženski menopavzi, ki označuje konec rodne dobe. Toda vse več razprav poteka okrog andropavze, ki je nekakšna moška mena. To seveda ni tabu tema, čeprav o njej do zdaj v javnosti niso veliko govorili.

Beseda andropavza je grškega izvora, saj andros pomeni moški, pausis pa konec nečesa. Dobesedno označuje postopen upad moškega spolnega hormona testosterona. Svetovna zdravstvena organizacija potrjuje, da raven moških spolnih hormonov s starostjo postopno upada. V londonskih medicinskih krogih so jo prvič opisali že ob koncu 18. stoletja, a šele v prejšnjem stoletju so jo začeli znanstveno raziskovati.

Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.

ZDRAVJE

Kako pomembno je debelo črevo, se navadno zavemo šele tedaj, ko nastopijo težave: pogoste driske, zaprtje ali izmenjaje oboje, če krvavimo pri odvajanju blata itd. V debelem črevesju se lahko razvije tudi rak. Pogostejši je pri ljudeh, ki so starejši od petdeset let in imajo raka debelega črevesa in danke v družini.

Naj omenim, da marsikateri zaradi tega raka prezgodaj umrejo, ker jim je nerodno zaupati zdravniku, da imajo kri v blatu ali imajo težave pri veliki potrebi, čeprav je že dolgo znano, da je tudi od rednega prebavljanja in izločanja odvisna kakovost življenja. Zato smo se o kolonoskopiji, tem pomembnem diagnostičnem postopku, pri katerem zdravnik notranjost debelega črevesa (kolona) pregleda z uporabo dolge in gibljive cevi z osvetljeno kamero na koncu, imenovane kolonoskop, pogovarjali z mag. Manfredom Mervicem, dr. med.