jan. '21

Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.

 Gibanje na svežem zraku je dobrodošlo za boljše psihofizično počutje, a ob tem nikar ne pozabimo poskrbeti za svojo varnost, opominjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Navajamo nekaj njihovih najpomembnejših napotkov za varnejši obisk planin in gora.

- Tudi na krajše izlete se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo priporočljiva planinska oprema. V njem naj ne manjkajo prva pomoč, naglavna svetilka in topla oblačila.

- Marsikje in sploh na poteh, ki so izpostavljene večjemu število obiskovalcev, to so denimo pot na Šmarno goro, Uršljo goro, Sv. Primož nad Kamnikom, Veliko in Menino planino, Tamar ... je zasnežena podlaga postala zbita in zato na njej drsi. Korak ni varen, hoja pa je neprijetna in nevarna.  Za varnejši korak uporabimo derezice in planinske palice. Na strmih poteh pa je treba uporabiti dereze in cepin, na rokah pa imeti rokavice in seveda oboje znati uporabljati.  Planinske palice skupaj z derezami strokovnjaki PZS odsvetujejo, saj so nevarna kombinacija.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v okviru ZRC SAZU je že peto leto zapored izbiral besedo, ki je najbolj zaznamovala minulo leto. Izmed enajstih predlogov je v spletni anketi nekaj več kot pet tisoč glasovalcev odločilo, da je beseda leta 2020 karantena. Na drugem mestu je pristala beseda kolesarjenje, na tretjem pa besedna zveza 14 dni. Ostali predlogi so bili še: cepivo, neleto, mehurček, pozitiven, predihovalnik, rahljanje, šolotožje, zoom. Nekdo je predlagal tudi wuhobran, to je majhen pripomoček, ki poskrbi, da trakci maske– ob dolgotrajnem nošenju ne ožulijo ušes, obenem pa spominja na Vuhan, od koder se je nesrečni covid-19 razširil po svetu. 

Množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi za prebivalce ljubljanske občine od danes ni več v Športni dvorani Kodeljevo pač pa na Gospodarskem razstavišču na Dunajski 18. Kot so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana, so lokacijo spremenili zaradi lažje dostopnosti in večjega prostora.

Testiranje poteka v dvorani A, danes izjemoma do 16. ure, sprejem je možen do 14.30. Od srede do nadaljnjega pa bo testiranje potekalo vsak delavnik od 11. do 15. ure, s sprejemom do 13.30.

Meščanke in meščani, ki se želijo testirati, naj s seboj prinesejo osebni dokument in zdravstveno izkaznico, obvezno je nošenje zaščitne maske. Testiranje je brezplačno, nanj se zaenkrat ni potrebno naročiti. 

Ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 se začenja cepljenje starejših zunaj domov za starejše. V Zdravstvenem domu Novo mesto bodo cepljenje začeli že danes, v Slovenj Gradcu predvidoma v sredo, v Novi Gorici v četrtek. Zanimanja je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo.

Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 osebe, starejše od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazile interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo kriterijem za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja.

Statistični urad RS (SURS) bo v letošnjem letu znova izvedel popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Rezultati tovrstnih popisov so osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kakšna je naša izobrazbena raven, koliko nas je zaposlenih, koliko neaktivnih, v katerih tipih družin živimo, v kakšnih stanovanjih stanujemo. »Minipopis« prebivalstva (po starosti in spolu) statistični urad sicer opravi štirikrat na leto. 

 To bo 19. popis prebivalstva na Slovenskem in četrti, ki bo izpeljan registrsko. To pomeni, da statistični urad podatke zbira iz različnih evidenc: iz administrativnih registrov (centralnega registra prebivalstva, registra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence gospodinjstev); iz podatkovnih baz različnih ministrstev in drugih državnih organov oz. institucij: ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za šolstvo,  zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, finančne uprave, gospodarske, obrtno-podjetniške in trgovinske zbornice, iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva iz rednih letnih statističnih raziskovanj in iz predhodnega popisa prebivalstva. Zbrane podatke bo statistični urad objavljal postopoma, podatke o številu prebivalstva že konec aprila 2021.

 Iz Zdravstvenega doma Ljubljana so sporočili, da so prejeli pošiljko novih ustreznih paličic za jemanje brisov, zato nadaljujejo množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Do nadaljnjega bo testiranje možno v Športni dvorani Kodeljevo od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure.

Občani, ki bi se želeli testirati, morajo s seboj prinesti osebni dokument in zdravstveno izkaznico, obvezno je tudi nošenje zaščitne maske. Osebe s pozitivnim rezultatom bodo poklicali v roku ene ure od testiranja, o negativnem rezultatu jih bodo obvestili preko sms sporočila. Testiranje je za prebivalce brezplačno, nanj se zaenkrat ni potrebno naročiti.

Dobro počutje | jan. '21

Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …

Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«

Dobro počutje | jan. '21

Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.

Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.

Sedmi protikoronski zakon (PKP7) predvideva tudi solidarnostni dodatek za upokojence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga bo izplačal 11. januarja 2021 vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino, ki znaša 714 evrov ali manj, in sicer v treh različnih višinah:

• če njihova pokojnina znaša do 510 evrov, bodo prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka
• če znaša med 510,01 in 612 evri, bodo prejeli 230 evrov in
• če pokojnina znaša med 612,01 in 714 evri, bodo prejeli 130 evrov.

 Z novim letom bo začel delovati SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, kjer bodo svetovalci na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Na brezplačni, anonimni in zaupni telefonski številki 080 11 55 se lahko pogovorite o svoji stiski, dobite nasvet ali drugo obliko pomoči. Za zdaj so svetovalci na voljo vsak dan od 12. do 22. ure.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja med drugim omogoča, da se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem v zatočišče oziroma varno hišo, kjer si ob podpori na novo uredijo življenje. Ženske, ki bi želele svoje stiske deliti z drugimi, se lahko vključijo v spletno podporno skupino. Prav tako v društvu nudijo individualno psihosocialno in psihološko pomoč za osebe z izkušnjo nasilja, vse, ki so se v času pandemije znašli v dodatnih stiskah in so anksiozni ali pa imajo težave v partnerski zvezi.

 Stres zmanjšuje odpornost imunskega sistema, dviguje krvni tlak in sladkor v krvi, povzroča hitrejše bitje srca in zoženje žil, zaradi česar se poveča nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi, vodi pa tudi do nespečnosti. Poleg tega izsušuje telo, kar vpliva tudi na možgane. Ob pomanjkanju vode namreč možgani doživijo dehidracijo, kar občutimo kot glavobol. Omilimo ga lahko z dvema ali tremi kozarci vode.

Japonski strokovnjaki pa so ugotovili, da pitje večje količine voda (do 650 ml) vode na tešče blagodejno vpliva na celoten organizem: blaži stres, depresijo in druge bolezni. Najpomembnejše je, da pijete čisto vodo iz pipe, ki jo natočite v steklen, kristalen kozarec. Ne uporabljajte plastike. Še pred zajtrkom je popijte toliko, kot vam še ustreza, in čez čas povečujte količino.

 Jaslice so nepogrešljiv element prazničnega vzdušja in marsikje jih, vsaj v manjšem obsegu, razstavljajo tudi letos, seveda ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužb z virusom covid-19.

V frančiškanskem samostanu na Sveti Gori je razstava jaslic v skromnejši obliki kot sicer,  na ogled bo  do 10. januarja 2021.

Velike in lepe jaslice, s potočki, mlinčki in številnimi figuricami živali, so kljub epidemiji postavili v frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani.  Po mah so šli bratje frančiškani celo v gozdove Kočevske reke. Ogled je možen ob upoštevanju zaščitnih ukrepov do 20. ure zvečer. 

Dobro je vedeti | dec. '20

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine. 

Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2020, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele 15. februarja 2021, ko pa je prepozno za odločitev, kdaj se upokojiti. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je ugodnejša upokojitev v naslednjem letu kot konec letošnjega leta.

dec. '20

V adventni čas, ki je za marsikatere najlepši del leta, letos vstopamo v drugačnih in za večino povsem nepojmljivih okoliščinah. Tudi spomladi smo bili med velikonočnimi prazniki zaprti v svoje domove, a če smo bili tedaj na pragu pomladi, svetlobe, sonca in upanja, je v hladnem zimskem prazničnem decembru, ko naj bi se veselili otroci in odrasli, čas še veliko težji, težave večje in stiske še bolj boleče. Na pogovor smo zato povabili frančiškanskega duhovnika patra Bogdana Knavsa, karizmatičnega in med verniki ter na splošno med ljudmi zelo priljubljenega duhovnika mlajše generacije. Službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico.

Prosti čas | dec. '20

Dobre stare viže

Prvo srečanje s petjem sega v njegovo zelo zgodnjo mladost. Mama Milka mu je povedala, da ga je s kolesom, ko je šla navsezgodaj v službo, vozila v varstvo k svoji sosedi. Na krmilo kolesa je obesila »ziček« in Boris je po vsem Ihanu skupaj z njo naglas prepeval: »So ptičice zbrane, v planinco lete …« Ta mu je bila najljubša. Ko se Boris Kopitar v Brendijevi pesmi sprašuje, ali bo vnuk še pel slovenske pesmi, si odgovori: »Bo pel, če ga bo tega kdo naučil.« Petje se pri Borisu doma večkrat sliši. Zdaj poje tudi že skupaj z vnukinjami in vnukom.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: