nov. '19

Etnične pripadnosti, starosti, spola … si ljudje ne izbiramo sami. Zato družba ne sme izključevati ljudi na podlagi osebnih značilnosti, na katere nimamo vpliva, poudarjajo pri Zagovorniku načela enakosti, kjer ponujajo pomoč vsem, ki se počutijo diskriminirane oziroma neenako obravnavane. »Včasih ljudje vedo, da se jim godi krivica, pa ne zmorejo ničesar narediti. Predstavniki manjšin, šibki, starejši, invalidi … se težko sami postavijo za svoje pravice. To lahko storimo mi. Potrudimo se, da jim pridemo naproti,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Ob tem pa poudarja, da je lahko vsak izmed nas zagovornik enakopravnosti, kadar zagovarja tiste, ki zaradi svojih stisk tega ne zmorejo.

 Izdelovanje rož iz krep papirja ima na Slovenskem dolgo tradicijo, ki jo uspešno negujejo na Vranskem. Pri tem ima veliko vlogo Martina Felicijan, mojstrica izdelovanja rož iz papirja in pobudnica vseslovenske razstave rož iz papirja (na fotografiji).

Letos bo razstava že šestič. Članice sekcije Vranske rož'ce, ki delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko, jo pripravljajo to soboto in nedeljo, torej 16. in 17. novembra. Oba dneva bo odprta od 10. do 18. ure v Športni dvorani Vransko. S svojimi mojstrovinami, najrazličnejšimi cvetlicami in cvetličnimi aranžmaji za vsak dan in praznične dni se bo predstavilo doslej največ ustvarjalk in ustvarjalcev iz vse Slovenije. Vstopnine ni.

 Sredi novembra je oranžna barva v Strunjanu sinonim za tradicionalno prireditev Praznik kakijev. Ta bo letos potekala od 15. do 17. novembra z ustaljenim programom: tržnica kakijev in drugih dobrot (med 10. in 16. uro), predavanja o pridelavi, uporabi in sušenju kakija, izbiranje največjega kakija, nedeljsko tekmovanje harmonikarjev, večerni koncerti … Obiskovalci bodo imeli priložnost za vodeni ogled strunjanskih solin, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran pa bo pripravila predstavitev solinarske družine in likovne delavnice.

 Družba Lek d.d. je Zvezi društev upokojencev Slovenije namenila 10.000 evrov za pomoč pri delovanju programa Starejši za starejše. Simbolni ček je na letnem srečanju koroških prostovoljcev v Kotljah vodji programa  Rožci Šonc izročila Mojca Pavlin. Ob tem je dejala, da prostovoljci opravljajo izredno pomembno družbeno koristno delo. Z donacijo pa želijo še sami nekoliko prispevati in dokazati, da v njihovem podjetju  družbena odgovornost ni samo na papirju, temveč je po teh načelih potrebno tudi živeti.

 V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so letos uvedli prostovoljstvo, da bi bolnikom popestrili bivanje v bolnišnici in olajšali čakanje tudi tistim, ki prihajajo na ambulantne preglede. Še vedno vabijo prostovoljke in prostovoljce, ki bi nekaj svojega časa namenili druženju s pacienti in njihovimi svojci.

Prostovoljci se družijo s pacienti, zlasti tistimi, ki so v bolnišnici dlje ali morajo samo ležati,  jim pomagajo pri raznih opravilih  (telefoniranje, branje, nakup revij, …); jih peljejo na sprehod, iščejo razne informacije, zanje ali za svojce,   jih spremljajo na preiskave in z njimi počakajo.  Lahko tudi krajšajo čas tistim, ki pridejo na ambulantne preglede.

 Danes, 13. novembra,  je mednarodni dan prijaznosti. Društvo Humanitarček je dalo pobudo, da na današnji dan pobarvamo kamenčke, napišemo kako lepo misel in kamenček pustimo nekje , kjer vemo, da ga bo našel mimoidoči in mu bo polepšal dan. Letos so mladi in starejši pobarvali in razdelili skoraj 15 tisoč kamenčkov. Predlagajo še, da smo ta dan še posebej prijazni drug do drugega, da mimoidočemu na ulici namenimo nasmeh, spečemo kekse in jih nesemo sosedi, na parkirišču  za avtomobilske brisalce zataknemo list z lepo mislijo …

 Zveza društev diabetikov Slovenije opozarja, da imajo osebe s sladkorno boleznijo dvakrat večje tveganje za srčni napad. V svetu namreč vsakih 5 minut ena oseba s sladkorno boleznijo doživi srčni napad. Zato so evropski kardiologi in diabetologi izdali nove skupne smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo.

Tema letošnjega svetovnega dne diabetesa, ki bo 14. novembra, pa je ozaveščanje o znakih za pojav sladkorne bolezni v družini. In na zvezi družine še posebej spodbujajo k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Vsaj polovico primerov sladkorne bolezni tipa 2 namreč lahko preprečimo.

  V Gasilskem domu v Šmartnu pri Slovenj Gradcu bodo danes ob 18. uri odprli rokodelsko razstavo. Na njej bodo svoje izdelke pokazali člani domačega društva upokojencev, člani aktiva invalidov in otroci  iz vrtca Leseni škrat z vzgojiteljicami.

Razstava bo odprta še v soboto, 9. novembra, od 10. do 16. ure in v nedeljo, 10. novembra, od 9. do 16. ure.

Dobro počutje | nov. '19

Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.

Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).

Zgodbe | nov. '19

Oktobra pred 60 leti je Novomeščanka Milica Jakopin prejela prijazno pismo iz Nemčije; kot dijakinja ekonomske srednje šole v Ljubljani se je že pred tem v angleščini dopisovala z vrstnicama iz Japonske in Belgije; tokrat pa je bilo pred njo pismo v nemščini. Iz dopisovanja z Vero se je razvilo 60-letno prijateljstvo.

Mladi so si želeli stikov s svetom in znanja tujih jezikov, naslove pa jim je posredovala agencija Sven V. Knudsen iz Köbenhavna na Danskem in tudi med seboj so si izmenjavali naslove, in tako je bil svet prepleten s pismi. Mnoga prijateljstva so vzklila in se hitro tudi končala. Toda prijateljstvo, ki se je začelo s pismom Vere Beffart iz Wiesbadna, traja že šest desetletij in med njima še vedno potujejo pisma, seveda pa se tudi slišita po telefonu in se redno srečujeta. »Začeli sva si dopisovati kot dijakinji, danes sva babici, jaz celo že prababica, in vse bolj sva povezani. Povezali sta se tudi najini družini,« pripoveduje Milica.

 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije.  Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem,  Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).

Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …

 Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč  eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.

Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere  vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap,  strdek  v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.

 Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Društvo upokojencev Murska Sobota vabita na otvoritev razstave pod naslovom Pomurski upokojenci se predstavljajo. Na njej ljubiteljski slikarji razstavljajo svoje slike,  člani sekcije ročnih del pa številne izdelke, ki so jih ustvarile njihove spretne roke. 

 Odprtje bo v  petek, 8. novembra 2019, ob 17. uri v  Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Zvezna ulica 10.

Slike bodo na ogled do 30. novembra 2019, ročna dela pa do 15. novembra 2019.

Posebej veliko nesreč, ki jih povzročijo opiti vozniki, se zgodi v času praznikov, Zato ministrstvo za zdravje, policija, javna agencija za varnost prometa, pristojne inšpekcijske službe in nevladne organizacije tudi letos pripravljajo nadzor prometa in preventivne aktivnosti v času martinovega in čez december.

Policisti poostreno nadzirajo promet in psihofizično stanje voznikov do 10. novembra, zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov ter krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Med vozniki preverjajo, ali vozijo pod vplivom alkohola, v okviru svojih pristojnosti bodo na terenu tudi zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji. Voznike, ki 'napihajo 0,0', nagradijo s kuponom za žreb za vstopnice za koncert Policijskega orkestra. Koncert bo 15. januarja v Kinu Šiška, sodelovala bosta tudi Tomislav Jovanović Tokac in Neisha.

 V ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov so do sedaj zbrali kar 54.226 evrov, so sporočili iz Fundacije Svečka. To je največ v enajstih letih, kar akcija poteka pod geslom: „Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo‟. Njen namen je, da na  grob namesto sveče položimo zastavico,  sredstva, ki bi jih namenili nakupu sveč, pa namenimo v dobrodelne namene. 

 Denar so večinoma darovali obiskovalci pokopališč dneh pred prvim novembrom na stojnicah, ki so bile postavljene v Litiji, Mariboru, Murski Soboti, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku, Celju, Dobrepolju, Dolu pri Ljubljani, Domžalah, Grosuplju, Ivančni Gorici, Savi, Šentjurju, Škofji Loki, Logatcu, Šmartnem pri Litiji, Vojniku, Kopru in Vuzenici.

Društvo Srebrna nit je na Vlado Republike Slovenije naslovilo še eno javno pismo, s katerim izraža ogorčenje, da se kljub reviziji Računskega sodišča, ki je pokazala, da tako vlada kot pristojni ministrstvi  v zadnjih desetih letih ne opravljajo svojega dela v korist državljanov, nič ne spreminja.

»Kljub temu, da od leta 2005 ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše, v proračunu spet ni dovolj denarja za te namene ... Denarja pa je dovolj, le prerazporediti ga je treba v korist najštevilnejše populacije v Sloveniji – starejših,« je zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit.

 Zavod OPRO v četrtek, 7. novembra, predstavlja raziskavo Spolnost žensk v prvi polovici 20. stoletja. O tem, da monogamnost že od devetnajstega stoletja ni več edina oblika partnerstva in kako je postopoma prišlo do osvoboditve spolnosti bo govoril dr. Ivan Bernik, sociolog, raziskovalec in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

V raziskavi med drugim ugotavlja, da so ženske odraščale z resnično minimalnimi informacijami. "Tu pa tam je bila kakšna izjema, praviloma iz mestnega naselja, iz izobraženih družin. Spolnost ni bila tema pogovorov. Niti na prvo menstruacijo ženske večinoma niso bile pripravljene. Če pa jih je že kdo, so bile to vrstnice, starejše sestre. Z mamo se o tem ni dalo pogovarjati, laže je bilo s kom, ki ni bil v najbližjem sorodstvu. Kakšne tete, sosede. Očetje pa sploh ne, razen ene, ki je imela izobraženega očeta in ji je o spolnosti nastavil knjigo. Presenetljivo je, s kako malo informacijami so morale shajati na tako pomembnem področju. Pa so se na koncu povsem dobro znašle.” 

 Po pokopališču Žale v dnevih pred in med prazniki vozijo električna vozila (Kavalirji), s katerimi zlasti  invalidi in starejši, ki težko hodijo, laže pridejo do groba.

Eno vozilo  do vključno 31. oktobra vozi med 9. in 17. uro po ustaljenem urniku, in sicer  vsako polno uro krene s prve postaje, z zadnje, osme  postaje pa na pol ure. Ustavlja na osmih postajališčih na starem in novem delu pokopališča Žale: pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale; v bližini Lipe sprave in italijanskega pokopališča; na križišču PST in glavne poti na pokopališču; na PST pri fontani »Kamen življenja«; na križišču Poti med javorji in Poti med akacijami; na križišču Poti med javorji in Poti med gabri; pri vhodu na oddelek D7 in D9 in pri zvončku Navček.

 Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Po predvidevanjih, naj bi v svojem življenju možgansko kap doživel vsak četrti Zemljan, zato današnji svetovni dan možganske kapi z namenom ozaveščanja poteka pod geslom Naj se možganska kap ne zgodi tebi. S pravočasnim ukrepanjem namreč lahko omilimo njene posledice.

Možganska kap lahko pusti trajno ohromelost telesa, prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, možnost razmišljanja in koncentracije,  povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. 

Dobro počutje | okt. '19

Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da bolnik čim prej prejme ustrezno pomoč. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi. Vendar je tudi v štirih urah in pol zdravljenje še uspešno.

»Več možnosti za možgansko kap imajo kadilci, tisti s previsokim krvnim tlakom, sladkorni bolniki in ljudje s povišanim holesterolom pa tudi tisti, ki so telesno neaktivni in prekomerni uživalci alkohola,« navaja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrologije, s kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

okt. '19

»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje. 

okt. '19

Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, na primer v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve tako ali drugače varčevali, sicer jih na stara leta, ko naj bi uživali zasluženi pokoj, čaka beda.

V Arizoni smo se pogovarjali z Ivanom Novakom (ime je na željo sogovornika spremenjeno, op. p.), ki nam je povedal, da pokojnine v ZDA niso takšne kot nekdaj, ampak boljše. »Obstaja več tipov pokojnin, ki se med seboj razlikujejo, glede na to, kje je bil posameznik zaposlen (v državnem ali zasebnem sektorju), kolikšna je bila njegova plača, koliko časa je bil zaposlen ...,« je pojasnil.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: