nov. '18

Dom Danice Vogrinec Maribor je največji dom starejših občanov, deluje na štirih lokacijah in ima 809 stanovalcev. Septembra je dobil priznanje za najboljši dom starostnikov v Evropi organizacije EAN (European Ageing Network). Po mnenju dolgoletnega direktorja doma mag. Marka Slaviča je komisija prepoznala pozitivne učinke inovativnih pristopov, ki jih uvajajo v domu, da bi stanovalcem omogočili čim prijaznejšo starost. A kot pove sogovornik, ki je tudi predsednik Združenja direktorjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, brez hitrih in radikalnih sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bodo razbremenile pregorele zaposlene oziroma povečale že zdavnaj preživete kadrovske normative, ni mogoče pričakovati, da bo še kakšen dom v prihodnje dobil tako nagrado. Pri tem opozarja: »Če se bodo domovi nekoč popolnoma spremenili v negovalne bolnišnice, nas bo izguba socialne zasnove dela pahnila za leta in leta nazaj.«

 Vsako tretjo sredo v novembru, tokrat 21. novembra,  obeležujemo Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB. Letos poteka  pod geslom: Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti. Pri nas naj bi bilo bolnikov med 40.000 in 80.000. Žal pa pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav  je diagnozo dokaj lahko postaviti po preprosti meritvi pljučne funkcije (spirometrija).

KOPB nastane zaradi vdihovanja dima, najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi onesnaženega zraka ali odprtih kurišč. Najbolj značilni simptomi KOPB so težka sapa ob naporu, kašelj in izkašljevanje. Je bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Posebnost tega organa je namreč velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo. Spremembo opazimo šele takrat, ko se hitro zadihamo že, ko stopimo nekoliko hitreje ali pri hoji po stopnicah.

Razprodan 24. Gala koncert Radia Ognjišče z naslovom Ko zaslišim znano melodijo je bil poklon dediščini narodnozabavnega glasbenika in harmonikarja Lojzeta Slaka. Med najbolj priljubljenimi skladbami, ki so oživele v priredbah različnih ansamblov, instrumentalistov in solistov, so obiskovalke in obiskovalci prisluhnili interpretaciji besedil največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja v izvedbi radijskega voditelja Marjana Buniča.

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega je najprej zazvenela harfa pod prsti Erike Frantar, ki je med navzoče ponesla Slakovo vižo »Ne prižigaj luči«. Mlad ansambel Nemir je zaigral in zapel skladbi »Mama, prihajam domov« ter »Deželica sonca in grozdja«. Čutna je bila izvedba ponarodele »V dolini tihi« skupine Proper, poskočna pa njihova priredba pesmi »Lahko noč, zlatolaska«.

November ponekod po svetu obeležujejo kot mesec za osredotočanje na vprašanja, pomembna za moške. Na mednarodni dan moških,  to je 19. november, ki ga obeležujejo v več kot 70 državah sveta, pozornost še posebej namenjajo zdravju moških in pomenu dobrih odnosov med spoloma, izpostavljajo pa tudi pomen njihove pozitivne vloge v družbi in družini. V Sloveniji moški povprečno zaslužijo več od žensk, vendar slabše skrbijo za svoje zdravje in jih več stori samomor.

V Sloveniji je v začetku leta živelo 2.066.800 ljudi, med katerimi je bilo moških 49,7 odstotka. Delež moških je večji od deleža žensk v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski in goriški statistični regiji in v jugovzhodni Sloveniji. V preostalih šestih regijah, torej pomurski, podravski, gorenjski, zasavski, obalno-kraški in osrednjeslovenski, je delež žensk večji, so navedli na državnem statističnem uradu ob mednarodnem dnevu moških, 19. novembru.

 Po podatkih agencije EU za zdravje  v bolnišnicah in domovih za starejše prekomerno uporabljajo antimikrobike - v večini primerov gre za antibiotike. Najpogosteje jih uporabljajo za zdravljenje bolnišničnih okužb, ki jih je težko zdraviti. V evropskih bolnišnicah ima vsak dan vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca ustanov za dolgotrajno oskrbo. Številne izmed teh okužb pa so zakrivile na več antibiotikov odporne bakterije.

Sicer se uporaba antibiotikov od države do države razlikuje, v povprečju  pa vsak dan v evropskih bolnišnicah približno tretjina pacientov dobi antibiotike ali druga antimikrobna zdravila, v domovih za oskrbo je takih dvajsetina. Del bolnikov jih  prejema le za preprečevanje bolezni. V domovih za oskrbo je takih tretjina.

Letos mineva sto let od smrti Ivana Cankarja, velikana slovenske pisane besede. V Mestni knjižnici Ljubljana pripravljajo posebno obliko praznovanja te obletnice in sicer  javno branje njegovih del.

Dogodek so poimenovali  Noč in dan s Cankarjem, saj bo branje potekalo neprekinjeno od petka, 16., od 20. ure, do sobote, 17. novembra 2018, do 20. ure v veliki čitalnici Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 v Ljubljani.

 Iz Cankarjevega opusa so izbrali 80 kratkih besedil in na njihovo branje povabili številne kulturnike: pisatelje, pesnike, prevajalce, profesorje, založnike, knjižničarje in druge ljubitelje pisateljeve besede. Dodali so še nekaj  manj znanih besedil (Anastasius von Schiwitz, Kajetan Ogrizek, Neprijetna dogodivščina, Gospod Matevž in njegova zgodba, Kako se je useknil gospod Mozolec), ki s svojo satirično in družbeno kritično vsebino dokazujejo, da je Cankar tudi zabaven in da je imel neprekosljiv smisel za humor. Pred pričetkom branja bo 16. novembra ob 18.30 potekala Slavnostna akademija, na kateri bo med drugim MPZ Anton Foerster izvedel dve uglasbitvi Cankarjevih besedil, pisateljevo besedo pa bo interpretiral pesnik Tone Kuntner.

Rak trebušne slinavke v Evropi narašča, saj se je v zadnjih desetih letih število obolelih podvojilo. Hkrati pa ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih. Ta statistika se na žalost v zadnjih 40 letih ni spremenila. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov.

Pri nas je v letu 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Večina obolelih je starejših od 60 let, a kot pri vseh rakih, tudi pri tem zboleva vse več mlajših ljudi.

S slavnostno otvoritvijo in blagoslovitvijo kakija se v petek, 16. novembra, ob 10. uri začenja Praznik kakija v Strunjanu. Že 18. kulinarično - zabavna prireditev se bo zaključila v nedeljo, 18. novembra, ob 15. uri. V ogrevanem šotoru v Strunjanskem parku bodo vse dni na stojnicah naprodaj sveži ali sušeni oziroma predelani kakiji (marmelade, napitki, pecivo ipd.), pa tudi drugi pridelki domačinov.

Turistično društvo Solinar iz Strunjana se vsako leto potrudi, da imajo obiskovalci tudi videti in slišati marsikaj zanimivega. Tako se lahko udeležijo vodenega ogleda solin (v petek in soboto) ali vodenega pohoda iz Portoroža v Strunjan (v soboto in nedeljo), pohoda z baklami po krajinskem parku (v petek zvečer), srečanja harmonikarjev (v nedeljo), si ogledajo razstavo kakijev in razstavo likovnih del,  poslušajo predavanja o pridelavi in uporabi in sušenju kakijev, zvečer pa uživajo ob živi glasbi.

 V Sloveniji je po ocenah okrog 200.000 oseb z diabetesom, pri čemer je, žal, diabetes še vedno prepozno odkrit in zdravljen.

Kampanja Bodi odličnjak Zavoda Diabetes javnost opozarja na nevarnosti in zaplete diabetesa, še posebej v času okrog svetovnega dne diabetesa, to je 14. november. Pogosto se diabetikom življenje predčasno konča zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. Na izjemno ogroženost diabetikov s srčno žilnimi boleznimi zato v letošnji kampanji opozarjajo z geslom: "Pri diabetesu misli tudi na srce".

 Pljučni rak je pri nas med rakavimi boleznimi na tretjem mestu pri moških in na četrtem mestu  pri ženskah. Na novo odkrijejo več kot tisoč primerov na leto. Pri ženskah se celo nekoliko povečuje obolevnost, kar je povezano z razvadami, torej kajenjem,  poudarjajo strokovnjaki iz Onkološkega inštituta Ljubljana.  Kajenje je namreč med najpogostejšimi vzroki za nastanek pljučnega raka, drugi vzroki so običajno poklicna izpostavljenost (azbestoza), starost in dednost. Vendar pa zboli tudi približno 15 odstotkov ljudi, ki nikoli v življenju niso prižgali cigarete niti niso živeli v onesnaženem okolju. Vzrokov za to zdravniki ne najdejo.

 V uredništvu Vzajemnosti smo ob novembrski reviji pripravili še posebno prilogo Kako (si) pomagamo. Namenjena je vsem, ki predano skrbite za svoje bolne ali onemogle bližnje, da bi vam bila v pomoč pri negi in oskrbi.

V tem malem priročniku med drugim pišemo o tem, kako je lahko družinski zdravnik v oporo vsej družini ter kako patronažne medicinske sestre pomagajo bolniku in svojcem. Dobrodošla je seveda pomoč socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, ki precej razbremenijo svojce. Prepogosto se namreč dogaja, da ob skrbi za bolnega hitro omaga tudi njegov negovalec. 

Starejši in gibalno ovirani Velenjčani bodo od 12. novembra dalje imeli možnost brezplačnega prevoza. Mestna občina Velenje je namreč kupila električni avtomobil, za katerega je namenila 29.500 evrov (vključeno je zavarovanje in registracija). Z njim bo upravljal Mladinski center Velenje, vozili pa ga bodo prostovoljci Udarnika in sicer ob delavnikih med 7.30 in 15.30.

Kot je poudaril župan Bojan Kontič, pri projektu Kamerat ne gre le za prevoz, ampak je cilj, da se vzpostavi »prijateljstvo« med izvajalci in uporabniki storitev, saj bodo vozniki z veseljem pomagali uporabnikom pri prenašanju nakupljenih stvari  iz trgovine ali jim nudili oporo ob hoji. Od tod tudi ime Kamerat (tovariš, prijatelj).

 SNG Drama Ljubljana v sodelovanju z Arhivom RTV Slovenija začenja novo programsko platformo Arheologija gledališča, v okviru katere bodo vsak drugi četrtek predvajali arhivske posnetke predstav. Namen je obuditi spomin na najboljše dosežke Drame ter omogočiti ljubiteljem gledališča, strokovnjakom in študentom zgodovinski pregled delovanja gledališča.

V novembru se bodo poklonili spominu Štefke Drolc, prve dame slovenskega gledališča. Beckettova igra O, krasni dnevi velja za pravo mojstrovino, saj je prizor z nesrečno, a očarljivo in zabavno Winnie, ki se na gričku sredi praznega odra (sveta) počasi pogreza v pesek, postal ena najprepoznavnejših ikon gledališča 20. stoletja. V uprizoritvi poleg Štefke Drolc (kot Winnie) igra še en velemojster igralske umetnosti Danilo Benedičič (kot Willie). Posnetek uprizoritve, ki jo je v sezoni 2003/04 režirala Meta Hočevar, bo na ogled v četrtek, 8. novembra, ob 20.00 v Šugmanovem salonu.

 Sladkorna bolezen je zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne, so na skupni novinarski konferenci poudarili predstavniki društva za zdravje srca in ožilja ter zveze društev diabetikov. Obenem so pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni.

Zdravnik diabetolog Aleš Škvarča je opozoril, da je po ugotovitvah stroke sladkorna bolezen prepoznana samo pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je tako okoli 50.000 oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen, kar je po njegovih besedah nadvse zaskrbljujoč podatek.

 Po vsej državi do 11. novembra poteka akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki opozarja na nesprejemljivost vožnje pod vplivom teh snovi. Policisti in občinski redarji pri voznikih preverjajo njihovo psihofizično stanje, izvajajo pa tudi številne preventivne aktivnosti.

Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi poslabšajo naše sposobnosti za varno udeležbo v prometu. Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na mišljenje in zaznavanje, tako da smo manj sposobni za vožnjo in ustrezno odzivanje zlasti v kritičnih trenutkih, opozarja Agencija za varnost prometa. Vozniki naj se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, če so pili ali uporabili prepovedane psihoaktivne snovi, so pozvali.

V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo večje obolevanje za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe januarja ali februarja, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javni zdravje (NIJZ). Gripa je bolezen dihal, ki se zelo hitro širi, saj se virus prenaša s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Nevarna je zaradi zapletov, ki lahko povzročijo poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt.

Cepljenje proti gripi zdravniki priporočajo vsem prebivalcem, še posebej pa starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo ali zdravljenim s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnikom z rakom ter stanovalcem  domov za starejše. Vsem tem strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki povzročajo pljučnico ter tudi okužbo krvi (sepsa) in gnojni meningitis.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Kot sporočajo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)  je pri odločitvi treba upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo tako na možnost uveljavitve (zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju za zavarovanke) kot na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. V nadaljevanju objavljamo podrobnejše informacije, ki so jih posredovali strokovnjaki ZPIZ.

 V Slovenskem onkološkem društvu za moške OnkoMan so ob letošnji preventivni akciji Movember na moške naslovili poziv Bodi moški, spregovori! Z njim želijo po besedah predsednika društva Gregorja Pirca opogumiti moške, da spregovorijo o svojih težavah z zdravjem in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, kar je ključno za uspešno zdravljenje.

V novembru si moški v podporo akciji Movember pustijo rasti brke. Namen akcije je namreč ozaveščanje o splošnem zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moške, kot sta rak prostate in testisov. Kot je na novinarski konferenci opozoril Pirc, pa je potrebna ozaveščenost moških tudi o drugih vrstah raka, ki so prav tako v porastu in terjajo pozornost. "Čakalne vrste so velik problem našega zdravstva, še večji problem pa je, da z obiskom zdravnika odlašamo. In ko seštejemo ves zamujeni čas, ugotovimo, da nam ga ni ostalo več dosti za ukrepanje," je poudaril Pirc. Po njegovih besedah pri soočanju z boleznijo "za razliko od pogumnejših žensk moški mnogokrat izpadejo slabiči".

Dobro je vedeti | nov. '18

Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), vlada pa se je z njo seznanila na seji 27. septembra 2018, so razvidne dokaj optimistične ocene ne le njihovih letošnjih gibanj, temveč tudi v prihodnjih dveh letih. Napovedana gibanja bodo, če se bodo uresničila, neposredno vplivala na življenjski standard večine prebivalcev. Napoved med tveganji za njihovo uresničitev poudarja predvsem spremembo razmer v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v scenariju za njeno pripravo. Dejstvo je, da so se v tem okolju pretežno negativna tveganja od spomladi že opazno povečala. V kolikšni meri bodo ob njihovem nadaljevanju vplivala na naše razmere in napovedana gospodarska gibanja, bomo v prihodnjih dveh mesecih doživljali sproti.

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Ne glede na to, ali mu rečemo družinski zdravnik (kar je po specializaciji) ali izbrani osebni zdravnik (kot je formulacija zdravstvene zavarovalnice), »naš« zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca (najpogosteje gre za zlom kolka), poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni …

Kot pravi Lilijana Ločniškar, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega zavoda Revita, tiste svoje paciente, ki že dalj časa ležijo, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, obiskuje občasno. Vedno pa se odzove na klic svojca, patronažne sestre ali oskrbovalke, če se stanje poslabša ali se pojavi sprememba. 

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Dobro počutje | okt. '18

Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX. Tak izračun tveganja pomembno pripomore, da se ukrepi in zdravljenje lahko začnejo pravočasno, ugotavlja Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. 

»Vemo, da je osteoporoza spremljevalka starosti, ki ji težko ubežimo, zato število bolnikov z osteoporozo narašča in jih je že od 125 do 155 tisoč,« ugotavlja sogovornica. »Kljub temu se število zlomov kolkov ne povečuje zaradi boljše ozaveščenosti, hitrejšega odkrivanja in zdravljenja.« Še vedno pa je teh zlomov okoli 3000 na leto in povzročajo bolečino, marsikomu odvzamejo samostojnost in so lahko celo smrtni.

okt. '18

Zgodbe staranja niso literarne zgodbe, pač pa zgodbe o literaturi na temo staranja, pa tudi o znanosti, medicini, filozofiji, biologiji … Tako kompleksen pojem namreč lahko razumemo samo, če pri njegovem proučevanju upoštevamo različne vidike. Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta, saj se s staranjem družbe bistveno spreminja njena dinamika. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da staranje zadeva tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica (ter mama treh otrok, ki radi berejo), pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je septembra potekala v Ljubljani.

Prosti čas | okt. '18

Kofetarica, slika naše najbolj znane slikarke Ivane Kobilca, je po anketah med obiskovalci Narodne galerije na drugem mestu po priljubljenosti. Ta slika pa ima v ozadju napeto zgodbo, polno zapletov, zanimivih celo za kakšno filmsko upodobitev. In ker tačas v Narodni galeriji poteka velika retrospektivna razstava del naše imenitne slikarke, obujamo spomine na to zgodbo. Pri tem nam je pomagal sedanji lastnik Peter Hribar ml., kajti brez njegovega razumevanja in naklonjenosti slike sploh ne bi mogli občudovati.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: