maj '21

Ne le da zagovarja odgovoren odnos do okolja, po teh načelih se trudi tudi živeti. Prof. dr. Dušan Plut, geograf, zgodovinar, ekolog in zaslužni profesor ljubljanske univerze, se je na pogovor pripeljal s kolesom, čeprav je zunaj snežilo. Ob osamosvojitvi Slovenije je za krajši čas šel v politiko in predsedoval zeleni stranki, ki se je pridružila Demosovi vladi, in bil izvoljen v predsedstvo Republike Slovenije. Potem je nadaljeval akademsko pot. Ves čas je družbeno angažiran intelektualec, še posebej kritično opozarja na ekološke probleme. Prepričan je, da se brez korenitih sprememb človeštvu slabo piše. Že desetletja živi v Ljubljani, a je še vedno povezan z rodno Belo krajino. Tudi kot upokojenec ne miruje, med drugim je še vedno dejaven v Svetu za varovanje okolja pri SAZU in tudi v belokranjskem ekološkem društvu Proteus.

 Trenutne epidemiološke razmere še ne omogočajo množičnih prireditev, zato bo tudi tradicionalni pohod po Poti ob žici ob 9. maju, prazniku Ljubljane, potekal v prilagojeni obliki.

Z Mestne občine Ljubljana pozivajo meščanke in meščane, ki se bodo podali na Pot ob žici, naj upoštevajo navodila in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. 

Pohodniki naj se na pot odpravijo sami ali z družinskimi člani, pozorni naj bodo na razdaljo med sprehajalci (vsaj 1,5 m), hodijo naj le v smeri urnega kazalca. Na kontrolnih točkah ne bo stojnic niti organiziranega žigosanja, lahko pa pohodniki sami zbirajo žige na kartončkih ali pa za beleženje kontrolnih točk uporabljajo mobilno aplikacijo Timinga Ljubljana. Aplikacija vsebuje kontrolne točke (kjer skenirate QR kodo posamezne kontrolne točke), evidenco že prehojenih poti, opis POT-i in GPS zemljevid. Tisti, ki bodo prehodili celotno pot in zbrali žige z vseh osmih točk, bodo naknadno prejeli tudi spominske medalje.

S 1. majem je po državah Evropske unije začelo delovati 424 točk EUROPE DIRECT. To so informacijske točke, ki so nekakšen most med Brusljem in lokalnim okoljem, saj prebivalce seznanjajo z dogajanji v Evropski uniji ter pomagajo izkoristiti pravice in priložnosti, ki jih unija ponuja. Hkrati pa zbirajo povratne informacije o mnenju državljanov.

V Sloveniji je dejavnih šest informacijskih točk EUROPE DIRECT, in sicer v Kopru, Novem mestu, Hrastniku, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Nanje lahko posamezniki, podjetja in organizacije naslavljajo vprašanja o EU, odgovarjali bodo v živo, po spletu ali po telefonu.

Dobro počutje | maj '21

Dober zobozdravnik bo naredil vse, da bomo imeli čim dalj časa svoje zobe, puljenje je res zadnji ukrep. Z razvojem materialov in tehnologij so namreč tako zdravljenje kot rekonstrukcija, nadomeščanje in obnavljanje zob ter korekcija ugriza zelo napredovali. Moderno zobozdravstvo zmore marsikdaj pomagati tudi v primerih, ki so na videz brezupni.   

Rodimo se z nastavki za 20 mlečnih zob, ki so varno skriti v dlesni. Prvi zobje začnejo rasti večinoma pri šestih mesecih, drugi pa izrastejo nekako do dveh let in pol. Okoli šestega leta začnejo mlečne zobe izpodrivati stalni zobje, zato do približno 12. leta starosti drug za drugim izpadejo. Večina od 32 stalnih zob izraste do 13. leta, le osmice, modrostni zobje, šele med 17. in 21. letom (nekaterim pa ne izraste niti en modrostni zob). Stalni zobje nam lahko dobro služijo vse življenje, seveda če zanje zgledno skrbimo. Napačno je namreč prepričanje, da staranje nujno spremlja izguba zob. To velja le, če zanje ne skrbimo, če pa jih ustrezno negujemo in redno obiskujemo zobozdravnika, bo zobovje zdravo in funkcionalno tudi v starosti. Seveda na stanje zob pa tudi dlesni in sploh ustne votline vplivajo še drugi dejavniki – nekatere bolezni, kot je sladkorna bolezen, razvade, zlasti kajenje, ter poškodbe in dedni dejavniki, na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).

maj '21

V uredništvo smo letos dobili kar nekaj pisem s podobno vsebino. V njih nam bralci pišejo, da imajo starše, ki jih je prizadela možganska kap ali pa so bili operirani na kolku. Odpustili so jih iz bolnišnice, a ker živijo sami, nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Starši ne morejo sami vstati, kaj šele, da bi šli samostojno v trgovino, si kaj skuhali, pomili posodo ... Nekateri so tudi napisali, da živijo v drugem kraju, celo v tujini, da imajo svojo družino z otroki, ki se še šolajo, ali da jim delodajalec ne dovoli vzeti dopusta za nego starša itd. Stiske enih in drugih so takrat neizmerne.

 V dvanajsti skupni dobrodelni akciji sta Slovenska karitas in Hofer zbrala 15 ton izdelkov za družine v stiski v skupni vrednosti 4500 evrov. V štirih dneh (zadnja dva konca tedna) v marcu so zbirali predvsem osnovna živila, otroško hrano in izdelke za higieno. Vsaka od 89 trgovin je k zbranim izdelkom kupcev dodala še poln nakupovalni voziček.

Kot so povedali pri Slovenske karitas so hvaležni za vsakogar, ki v teh težkih časih nameni prijazno gesto sočloveku, ki biva v neprijaznih razmerah. »Vedno znova se veselimo dobrodelnih akcij v trgovinah Hofer, saj je odziv kupcev zmeraj velikodušen in tako lahko pomagamo številnim družinam. Znova smo dokazali, da z majhnim darom lahko skupaj pričaramo veliko zadovoljstvo, zato se naj ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so v košaro pristavili izdelke in podprli naš projekt.«

 Današnji svetovni dan svobode medijev v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. V Sloveniji pa se začenja donatorska kampanja Za obSTAnek, da bi ohranili kredibilno novinarstvo in nacionalno tiskovno agencijo. STA je steber novinarstva, vlada ga hoče podreti, novinarji, mediji in javnost pa ga želimo za vsako ceno ohraniti, poudarjajo na Društvu novinarjev Slovenije.

Evropska unija in Svet Evrope ob svetovnem dnevu medijske svobode pozivata k zaščiti svobode in neodvisnosti medijev. Ob tem je Josep Borrell, visoki zunanjepolitični predstavnik EU, poudaril, da je svoboda medijev temelj demokratičnih družb, ki lahko uspevajo samo, če imajo državljani dostop do zanesljivih informacij in dovolj informacij za sprejemanje odločitev. Organizacija Združenih narodov v poslanici poudarja pomen negovanja informacij kot javne dobrine in vabi k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Unesco pa izpostavlja, da je današnji dan priložnost za podporo medijem, ki so tarča omejevanja svobode, in za spomin na novinarje, ki so izgubili življenje v iskanju zgodbe.

 Ob 1. maju tudi tisti, ki sicer radi poležijo, z veseljem navsezgodaj odprejo okna in prisluhnejo koračnicam, ki jih igrajo godbe na pihala. Mednarodni praznik dela bo sicer letos še potekal okrnjeno. Kresovanj na predvečer 1. maja ne bo, prav tako sindikati ne bodo organizirali tradicionalnih prazničnih prireditev. Bo pa zagotovo zadonela tradicionalna prvomajska budnica,  ki jo organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije.

 Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro v sobotnem jutru, godba pa se bo glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan. Okoli sto godb na pihala bo zaigralo v živo, a v manjših skupinah (do deset glasbenikov in glasbenic) in na različnih lokacijah. Po drugih krajih pa bodo s svojimi vozili krožili člani  gasilskih društev in ob tem predvajali koračnice, ki so jih za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Ta jih je posnel pet:  Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.

 V Ljubljani je v parku pred Arhivom Republike Slovenije na ogled razstava fotografij Bojana Adamiča z naslovom »Moj konjiček je fotografija«.

Pripravili so jo iz zbirke 1556 diapozitivov, ki jih je  arhivu lani podarila Alenka Adamič. Bojan Adamič (1912–1995) je javnosti sicer bolj znan kot vsestranski glasbeni ustvarjalec, predvsem na področju zabavne in filmske glasbe, manj pa je znan po svojem fotografskem in filmskem ustvarjanju.

Vendar je imel doma lepo zbirko diapozitivov, ki jih je zbiral več kot tri desetletja in iz katerih je razbrati pestrost in barvitost, ki jo je znalo mojstrovo oko ujeti v objektiv, in njegovo večno željo po odkrivanju novega.

 Ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočilo, da namerava Slovenija ob predsedovanju Svetu EU organizirati tudi konferenco, ki se bo osredotočila na staranje prebivalstva. Pri tem bodo še posebej izpostavili pomen medgeneracijske solidarnosti, medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja.

 V prihodnjih desetletjih projekcije napovedujejo Sloveniji mesto v skupini evropskih držav z najvišjim deležem starejšega prebivalstva. Zato bo organizirala konferenco z naslovom Vseživljenjski pristop k staranju in sodelovanje med generacijami kot način preseganja stereotipov o starejših, ki se dotika odzivov na staranje prebivalstva. S tem Slovenija izkazuje zavezanost k sodelovanju in solidarnosti med generacijami kot pomembnima sestavinama soočanja z demografskimi spremembami, so zapisali na spletni strani ministrstva za delo.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na včerajšnji seji med drugim obravnaval tudi predlog za uvedbo socialne kapice, ki ga predvideva predlog zakonu o debirokratizaciji in ocenil, da gre za nesistemsko rešitev, ki ruši veljavno ureditev pokojninskega zavarovanja. Sprejeli pa so tudi ugotovitveni sklep, po katerem bodo od 1. maja najnižja in zagotovljena pokojnina ter najnižji znesek invalidske pokojnine višji.

Marijan Papež, generalni direktor Zpiz,  je pri obravnavi predloga za uvedbo t. i. socialne kapice izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu, po katerem bi socialno kapico uvedli za plače nad 6000 evrov bruto. Na ta način bi prišlo do siromašenja pokojninske blagajne, na leto bi bila zaradi manj vplačanih prispevkov od 70 do 100 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi morala razprava o morebitni uvedbi socialne kapice potekati v okviru sprememb pokojninskega sistema.

Kot opozarjajo v društvu Ekologi brez meja na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400  odstotkov,  hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. Recikliramo pa po vsem svetu en sam odstotek oblačil!

V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil, kupimo  samo 0,62 odstotka rabljenih oblačil, le 0,12 odstotka pa si jih izposodimo ali izmenjamo. Zato so se Ekologi brez meja skupaj s partnerji, Pravično trgovino  Slovenije in društvom  Focus.  odločili pripraviti prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Tako želijo opozoriti, kako s ponovno uporabo oblačil prispevamo k ohranjanju planeta, z izbiro pravičnotrgovinskih oblačil pa k dostojnim delovnim pogojem za vse.

 V petek, 23. aprila, bo med 10. in  11. uro po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja, zadonela slovenska pesem. Tako vsaj načrtujejo pobudniki dogodka Vseslovensko petje s srci, ki ga pripravljajo že četrto leto.

 S skupnim petjem želijo povezati vse generacije in družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati o pomenu slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod. 

K petju vabijo v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, v avtomobilih,  v domovih starejših občanov, v bolnišnicah, pa na domačih balkonih ali terasah in na prostem - seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom. Pojete lahko pesmi po svojem izbor, da pa bi res povezali srca Slovencev doma in po svetu pa so organizatorji pripravili izbor desetih pesmi, ki naj bi jih zapeli skupaj. Med njimi so pesmi o domovini, posvečene 30-letnici samostojnosti: Slovenija, od kod lepote tvoje, Slovenija, moja dežela, Zelena dežela, Oj Triglav, moj dom ter slovenska himna,  že skoraj ponarodele Čebelar, Gorska roža, Kekčeva pesem, Dan ljubezni, pa Lipa zelenela je, ki jo je APZ France Marolt kot zadnjo zapel pred začetkom kulturnega molka leta 1941 in Slovenec sem, ki je posvečena 100-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca … 

apr. '21

Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.

Dobro je vedeti | apr. '21

V tretji obravnavi predloga ZPIZ-2I v državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji koalicije in stranke Desus preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bila pa je sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evrov, kar vseeno pomeni velik dvig. Najnižja pokojnina je zagotovljena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 279 evrov. Prav tako se povečujeta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov. Za uživalce invalidskih pokojnin pa se pokojnina v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 388 evrov. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta.

Zgodbe | apr. '21

Slovenski vojaki že vrsto let sodelujejo na različnih mirovnih misijah po svetu. Prej v okviru Jugoslovanske ljudske armade (JLA), po osamosvojitvi pa v okviru Slovenske vojske. Prva mirovna misija Organizacije združenih narodov, v kateri so sodelovali tudi Slovenci, je bila na Sinaju v času od leta 1956 do 1967. Svoje spomine na tisti čas nam je obudil Dani Zagoričnik, ki je tudi vojni veteran iz osamosvojitvene vojne leta 1991 ter nekdanji podžupan Občine Žalec. Pravzaprav sta bila med modrimi baretkami oba z bratom Otom.

Dobro počutje | mar. '21

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik nevrolog, predavatelj, prodoren mislec, človekoljub in eden najboljših poznavalcev alzheimerjeve demence in parkinsove bolezni pri nas. Je tudi plodovit pisec, avtor in soavtor mnogih strokovnih del ter poljudnih člankov. Prizadeva si za odpravo stigme in boljše ozaveščanje širše javnosti o teh hudih nevrodegenerativnih boleznih.

Kaj se vam zdi najprivlačnejše pri raziskovanju možganov?

Ta tematika me je zanimala že od mladosti naprej, še zlasti pa med študijem na fakulteti. Možgani so namreč tisti organ, s katerim se sprašujemo tudi o samem sebi in vesolju. V antični Grčiji, zibelki evropske civilizacije, se misleci niso mogli odločiti, kje je sedež intelekta in čustev – v srcu ali možganih. Največji starogrški filozof Aristotel je na primer menil, da so možgani nepomemben organ, ki ohlaja kri. Zdravnik Hipokrat pa je trdil, da so center naših čustev, misli, bolečin ipd.; povezal jih je tudi z nekaterimi boleznimi, na primer z epilepsijo.

mar. '21

Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.

Dobro počutje | mar. '21

Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi lahko rekli, da je prevladujoča barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zeleni preprogi narave.

Regrat (Taraxacum officinale F. Weber ex Wiggers) spomladi ne zraste zaman med prvimi. Ljudska imena zanj so farška plata, rumena reva, števnica, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, smolika, smočička, pljuščanec, pljuščankovina, otavčič, žehtelnica, žetelnica, žetejna, žoltenje, žoltenica, regvat, regrad, virgrat in vergrat.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: