Dobro počutje | maj '22

V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi takrat, ko to sploh ni nujno potrebno.

Glavobol velikokrat izgine, ko popijemo kozarec vode ali dva, izčrpanost mine, če si privoščimo kakšen dan počitka in več spanja. Sicer pa lahko marsikatero zdravstveno tegobo, blažjo bolezen in tudi bolečine odpravimo ali vsaj omilimo z zelišči in drugimi metodami (masažami, kopelmi, dihalnimi vajami, ajurvedo, fitoterapijo, akupunkturo, bioenergijo in drugimi). Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, z ljubljanske fakultete za farmacijo pravi, da so vzroki za to, da zbolimo, v življenjskem slogu in okolju.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo prejemnikom pokojnin skupaj z junijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek za leto 2022. Ta bo v petih različnih zneskih, glede na višino pokojnine.

Tisti, ki prejemajo pokojnino v višino do 570 evrov bodo dobili 450 evrov letnega dodatka,  tisti s pokojnino od 570 do 680 evrov pa bodo dobili 310 evrov. Za prejemnike pokojnin med 680 in 805 evri znaša letni dodatek 250 evrov, za prejemnike pokojnin med 805 in 970 evri pa 200 evrov. Tisti, ki prejemajo višjo pokojnino bodo dobili 140 evrov letnega dodatka.

 Na češnjevem vrtu Hiše Layer v Kranju bo v sredo, 25. maja, potekal slovenski Festival ponovne uporabe. Med 13. in 18. uro bodo obiskovalci videli in izvedeli marsikaj uporabnega o ponovni uporabi, ter marsikak recikliran izdelek tudi kupili.

Predstavili se bodo:

Ekologi brez meja z izdelki iz Zelencev in osveščanjem o življenju z manj odpadki.

Zavod KNOF, ki z Butiki ponovne uporabe Stara šola popularizira trajnostni način življenja.

Vrhniški DEPO s predelanimi izdelki iz materialov, ki bi sicer končali na odlagališčih in v sežigalnicah. Obiskovalcem bo na voljo tudi popravljalnica koles.

Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih že drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Prireditev je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in  medgeneracijskemu sožitju pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije.

Ob tej priložnosti so se na stojnicah predstavila številna društva upokojencev iz cele Slovenije. V kulturnem programu na slavnostnem odprtju pa so nastopili Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, pevke ljudskih pesmi Žitni klas DU Benedikt, skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole so nastopili člani iz DU Veliki Gaber ter Mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Obiskovalce so pozdravili Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Marike Grubar, predsednica Študentska organizacija Slovenije – ŠOS in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in za medgeneracijsko povezovanje in dodal, da je bil narejen velik korak naprej k dostojnemu staranju s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi.

 Pogosto se ne zavedamo, da so sledi, ki so jih za sabo pustili prostovoljci, tiste, ki nam omogočajo, da se ne izgubljamo preveč: od markacij v gorah, do poti v šolo, neformalnih izobraževanj v času odraščanja in številnih prostočasnih in preventivnih aktivnosti v vseh obdobjih življenja, poudarjajo v Slovenski filantropiji ob nacionalnem tednu prostovoljstva, ki poteka od danes do nedelje.

Ob tem se zahvaljujejo posameznikom, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas ter znanje posameznikom in skupnosti; pa tudi prostovoljskim organizacijam, mentorjem, šolam in občinam, ki si skupaj s filantropijo prizadevajo za razvoj kakovostnega prostovoljstva. "Tako lahko prispevamo k boljši in bolj strpni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh. Prostovoljstvo namreč združuje ljudi iz vseh skupin in okolij, ne glede na njihovo starost in mesto v družbi," poudarja izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar.  Ob tem poziva državo, naj zagotovi "sistematično in premišljeno podporno infrastrukturo za prostovoljstvo" ter se vsak dan zaveda, kakšno družbeno vlogo imajo prostovoljci za skupnost in skupne izzive. "Naj bo prostovoljstvo prepoznano in podprto vsak dan in ne le ob krizah in nacionalnem tednu prostovoljstva," je poudaril v sporočilu za javnost.

 Oktobra 2020 je bilo v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so imeli skupaj 213.581 čebeljih družin  in pridelali okoli 1300 ton medu. Vsak prebivalec ga letno porabi nekaj manj kot kilogram, kažejo podatki statističnega urada, ki so jih zbrali ob današnjem svetovnem dnevu čebel.

Največ medu so slovenski čebelarji pridelali v letu 2001, in sicer okoli 2550 ton, sicer pa ga moramo vsako leto uvažati. Leta 2020, denimo, smo uvozili 1106 ton medu, največ iz Belgije (skoraj četrtino), sledile so Madžarska, Grčija in Hrvaška. V istem letu smo iz Slovenije izvozili 36 ton medu, največ na Japonsko (skoraj 111 ton). Povprečna odkupna cena cvetličnega medu pri pridelovalcu je leta 2021 znašala 7,03 evra za kilogram, še kažejo podatki Sursa.

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 23. in 24. maja 2022 potekali Dnevi medgeneracijskega sožitja. Prireditev, ki je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in  medgeneracijskega sožitja, pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije – MeKoS. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije.

Nekdaj zelo priljubljena sejma Altermed in Flora so v Celju letos združili v šopek pomladanskih sejemskih prireditev z naslovom Green Vita. Zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja bo med 20. in 22. majem poskrbel za zadovoljitev vseh čutov, saj se bosta istočasno odvijala še Festival kave in festival Kulinart. Za vse pa potrebujete le eno samo vstopnico. 

 Tako se bodo v treh dneh na celjskem sejmišču predstavila društva in organizacije s področja zdravja, ekologije, ohranjanja narave, zdrave prehrane, osebne rasti. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji cvetja, vrtnarjenja in urejanja okolice. Obiskovalci bodo lahko pokusili dobrote iz slovenskih regij in paleto raznovrstnih kav ter o njih izvedeli marsikaj zanimivega.

V farmacevtskem podjetju Krka so pripravili že deveti Teden humanosti in prostovoljstva pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas. Projektu se je letos pridružilo 850 Krkinih prostovoljk in prostovoljcev, skoraj dvesto jih je sodelovalo prvič.

V šestih dneh, od 9. do 14. maja, so pripravili veliko dobrodelnih akcij za vse generacije. Tako so Krkini prostovoljke in prostovoljci obiskali 21 domov starejših po državi, stanovalce so spremljali na sprehodih, z njimi vrtnarili, urili spomin, skupaj so telovadili ter sodelovali na ustvarjalnih delavnicah, igrali tombolo in še marsikaj. Razveseljevali so jih tudi člani Pihalnega orkestra Krka in pevskega zbora ZaSUK.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki letos v ospredje postavlja digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje. V Sloveniji je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) med osebami, starimi med 65 in 74 let, večinoma pod povprečjem Evropske unije, ob tem opozarja državni statistični urad.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila 1. julija 2021 v Sloveniji dobra petina prebivalstva starega 65 let ali več. "Ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj ga neuporaba digitalnih tehnologij lahko potisne na obrobje dogajanja v sodobni družbi. Hkrati pa ta starostna skupina predstavlja priložnost za gospodarstvo v smislu nudenja izdelkov in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam - t. i. srebrna ekonomija," ugotavljajo na Sursu.

V nedeljo, 15. maja, je Mednarodni dan družin, hkrati pa se na ta dan začenja Teden družin.  Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije v tem tednu že 24. leto zapored poteka akcija Za družine brezplačno.  Od 15. do 22. maja kar 39 muzejev in galerij po vsej Sloveniji družinam omogoča brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, predstav in drugih prireditev.

Seznam najdete na povezavi:

https://www.zpms.si/2022/05/11/akcija-za-druzine-brezplacno-v-tednu-druzin-15-5-22-5-2/

Na pobočjih pod Golico se že razcvetajo narcise oziroma ključavnice, kot jim pravijo domačini. Vsako leto privabljajo številne obiskovalce, zato je občina Jesenice tudi letos uvedla poseben prometni režim. Ob koncih tedna bosta zaprti cesti v Planino pod Golico in Javorniški Rovt (Pristava), obiskovalci se bodo do cvetočih travnikov zapeljali z brezplačnim avtobusom.

Če bo vreme lepo, bodo naslednje tri sobote in nedelje, torej 14. in 15. maja, 21. in 22. maja ter 28. in 29. maja obiskovalci zastonj parkirali pred občinsko stavbo in sedli na brezplačni avtobus. Ta bo vozil med 7. in 17. uro vsako polno uro, po potrebi pa še pogosteje. Ustavljal bo tudi na drugih postajah mestnega potniškega prometa, tako bodo lahko brezplačni prevoz uporabili tudi tisti, ki se bodo do Jesenic pripeljali z vlakom. Domačini ter gosti turističnih ter gostinskih ponudnikov se bodo lahko zapeljali mimo zapor.

Srčno popuščanje, bolezen, pri kateri srce ne more prečrpati dovolj krvi, ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav bolezen, ki je pogosta pri starejših od 70 let, ni ozdravljiva, lahko njeno napredovanje upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja, poudarjajo strokovnjaki.

Kot je na današnji novinarski konferenci v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnil predsednik društva in zdravnik Matija Cevc, je srčno popuščanje stanje, pri kateri srce ne more več prečrpati dovolj krvi za potrebe organov, kar vodi v zastajanje krvi v pljučih. To povzroča težko sapo oz. dušenje, sprva le med naporom, z napredovanjem bolezni pa tudi v mirovanju. Bolniki posledično pogosto spijo polsede, saj privzdignjeno vzglavje olajša dušenje.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jih utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov kapi in hitro ter pravilno ukrepanje. S tem lahko najbolj zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.

maj '22

NAŠ POGOVOR

Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov. Njeno večkrat nagrajeno delo odmeva tudi zunaj naših meja; sicer pa tudi okoljski problemi segajo prek meja daleč v prostor in čas.

Zgodbe | maj '22

Upokojena računovodja Marija Šolar iz Zgornje Besnice ima v več mapah zbrano domače in tuje gradivo o vezenju. Veliko časa in truda je bilo potrebnega za pripravo lepo oblikovanega priročnika Umetnost vezenja.

Do zdaj je izdala štiri poučne in spodbudne knjige z lokalno vsebino in leta 2010 za prvi dve prejela Prešernovo priznanje Mestne občine Kranj. V začetku letošnjega aprila pa je presenetila s priročnikom s kar 265 stranmi, ki ga je izdala pri KUD Sejalec Besnica. Sprva je bil njen namen, da vse, kar že ve in zna o vezenju, prenese na papir in ji bo v pomoč pri mentorskem delu. Sčasoma se ji je porodila ideja, da lahko s knjigo pomaga pri ustvarjanju še drugim veziljam.

Dobro počutje | april '22

Bolečina v križu in hrbtenici je najpogostejša kronična bolečina, eden izmed glavnih razlogov za bolniško odsotnost in prezgodnjo invalidsko upokojitev. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zagotovo pa na zdravje hrbtenice ne vpliva dobro dolgotrajno sedenje.

O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kosmina Štefančič, dr. med., specialistko anesteziologije v Splošni bolnišnici Izola in predsednico Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB).

Raziskava o kronični bolečini med Slovenci, ki ste jo opravili v letu 2019, je pokazala, da zaradi nje trpi kar 22 odstotkov odraslih. Kako pogosta pa je bolečina v križu?

april '22

Novi koronavirus nas je zadel tja, kjer smo najbolj ranljivi. Razmaknil je zastore, za katerimi smo skrivali naše zavedanje, da je življenje negotovo, da medicina številnih bolezni ne zna pozdraviti in da nismo nesmrtni. Začeli smo se zavedati, da bomo enkrat vsi umrli. To je citat iz ene od kolumn, ki jih v časopisu Dnevnik objavlja Matjaž Figelj, dr. med., subspecialist in magister paliativne medicine. S svojimi nekonvencionalnimi pogledi je dodobra razburkal zdravniško srenjo, širši družbi, ki noče videti staranja in se noče ukvarjati z umiranjem, pa je nastavil ogledalo. Izkušnje je nabiral kot vodja oddelka za paliativno oskrbo v novogoriški bolnišnici, o paliativni oskrbi je predaval študentom ljubljanske medicinske fakultete, specializantom družinske medicine ter zaposlenim v zdravstvenih domovih in domovih za starejše. Pogovarjala sva se v enem izmed domov starejših v Ljubljani, kjer je imel pred tem družinske sestanke.

Dobro počutje | april '22

Narava priskoči na pomoč ob pravem času. To velja tako za prvi spomladanski regrat, trobentice, kurja črevca, bršljanasto grenkuljico, krompirjevko kot tudi za vsa druga zelišča. Divja zelišča obogatijo okus jedi ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno ter notranjim organom pomagajo pravilno opravljati funkcije.

Vedeti pa moramo, da zelišča ne delujejo kot hrana, marveč imajo zelo visoko biološko vrednost ter omogočajo lažjo in boljšo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi.

Dobro počutje | april '22

Velikonočni čas je čas praznikov in veselja, ki ga popestrijo tudi praznične pojedine. A veselje ob obloženi mizi se lahko za marsikoga hitro sprevrže v zdravstvene težave z žolčem.

Na prazničnih mizah se vedno znajde več mastne, sladke in slane hrane kot običajno. Še posebej jajčni rumenjak, potica, orehi in mastna hrana so zahtevni za prebavo, jetra in žolč. Žolč maščobe v hrani razgradi, kar je njegova osnovna funkcija. Če je pregost in ne teče normalno, občutimo tiščanje. Ko zaužijemo nekoliko več močnejše hrane, se mora žolčnik intenzivneje krčiti in izprazniti zaloge žolča. Če so v njem prisotni kamni, lahko le-ti povzročijo neprijetne simptome.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: