jan. '20

Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.

 Z vsaj 70-odstotno pregledanostjo žensk v programu ZORA, 90-odstotnim zdravljenjem odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in 90-odstotno precepljenostjo deklet proti HPV bi lahko popolnoma iztrebili rak materničnega vratu. To je temeljno sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki poteka od 20. do 26. januarja.

 Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga je  spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – torej odpravo raka materničnega vratu. Za rakom materničnega vratu pri nas na leto zboli okoli 120 žensk, umre pa med  40 in 50 žensk. To je izjemen uspeh, trdijo na NIJZ, saj smo bili po številu bolnic z rakom materničnega vratu pred dvajsetimi leti med prvimi v Evropi.  Zadnja leta se število na srečo močno niža. V letu 2018 so namreč odkrili 106 novih primerov raka na materničnem vratu, leto prej, 2017, pa celo le 85 novih primerov.  

 Društvo Radi pišemo z roko ljudi vseh starosti  opominja, naj se urijo v spretnosti pisanja z roko, saj s tem krepimo finomotoriko, izboljšata se nam spomin in koncentracija, ohranjamo dolgotrajnejšo pozornost, razvijamo ustvarjalnost, informacija, ki jo napišemo z roko, pa se v spominu zadrži dalj časa.

Društvo že nekaj let pripravlja Teden pisanja z roko, ki bo letos potekal od 20. do 24. januarja 2020, z osrednjo temo V naši družini radi pišemo z roko. Sodelovalo bo prek 240 šol, knjižnic, ljudskih univerz in drugih ustanov, kar dvakrat več kot lani. Podrobnosti najdete na spletni strani: www.pisemozroko.si.

 Združenje za pediatrijo pri Zdravniškem društvu Slovenije je vzpostavilo spletno stran www.cepljenje.info, kjer lahko najdete preverjene in znanstveno potrjene informacije o vseh cepljenjih, ki so na voljo pri nas oziroma informacije o pomenu in poteku cepljenja v vseh življenjskih obdobjih (za otroke, mlade, odrasle in starostnike) ter v različnih življenjskih situacijah (kronični bolniki, nosečnice, popotniki).

Objavljene so pojasnila za zakonsko obvezna in priporočena cepljenja, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ter tudi za priporočena samoplačniška cepljenja. Med drugim boste našli informacije, kdaj se cepljenje začne, s kakšnimi cepivi, na kakšen način in s kakšnimi časovnimi presledki. Navedeni so tudi stranski učinki posameznih cepiv v Sloveniji.

 Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, ki že več kot dve leti opozarja na neprimerno politiko državnih organov na področju celostne skrbi za starejše, je na predsednika vlade ter predsednike koalicijskih strank naslovilo novo javno pismo.  Pripravili so tudi peticijo za izboljšanje razmer.

V njem zahtevajo,  da vlada z rebalansom prednostno in takoj zagotovi proračunska sredstva, s katerimi bo mogoče pomembno skrajšati predolge čakalne dobe starostnikov v ustrezne ustanove. To bo mogoče samo z  gradnjo novih domov, s financiranjem stanovanjskih skupnosti, prizidkov k obstoječim javnim socialnim zavodom ali z nadgradnjo in odkupom ter dokončanjem investicij v Vrtojbi, Osilnici in drugje. Ministrica za delo, Ksenija Klampfer naj takoj odredi revizijo obstoječih in/ali nasedlih investicij na tem področju ter porabi evropska sredstva, ki so na voljo.

 V Krki so tudi letos organizirali novoletno srečanje upokojenih delavcev. Od 2116 upokojencev se je prireditve udeležila več kot polovica, med njimi je bilo 112  sodelavk in sodelavcev, ki so se upokojili v letu 2019 in so prejeli spominsko darilo. Da se lahko srečanja udeležijo tudi upokojenci iz oddaljenih krajev, jim podjetje organizira avtobusne prevoze na prireditev in domov.

Zbrane je na srečanju, ki je potekalo na Otočcu, nagovoril predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Poudaril je, da so upokojeni krkaši s svojim delom, znanjem in zavzetostjo pomembno prispevali k rasti Krke, ki je iz majhnega laboratorija s peščico zaposlenih zrasla v veliko mednarodno podjetje. V zahvalo za minulo delo bo tudi letos vsak upokojeni sodelavec v Sloveniji prejel tradicionalno novoletno nagrado v višini 150 evrov neto. Poleg tega so v lanskem decembru na dom prejeli priložnostno darilo.

 Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je potrdila finančni načrt zavoda za letošnje leto. Ob tem so zavrnili finančni načrt za prihodnje leto. Člani skupščine namreč  o tem želijo glasovati šele potem, ko bodo dobili zagotovilo vlade, da bo državni proračun v prihodnjem letu prevzel financiranje terciarja 1, kamor spada izobraževalna in raziskovalna dejavnost klinik in inštitutov, na leto pa za to namenijo 30 milijonov evrov.

Soglasje k finančnemu načrtu, ki predvideva za 204,7 milijona evrov višje prihodke v primerjavi z lani, ti bodo tako znašali 3,309 milijarde evrov, mora dati še vlada. Odhodki se bodo letos povečali za 266,3 milijona evrov oz. 8,7 odstotka na 3,320 milijarde evrov. Tako je predvideno, da bo ZZZS posloval z 10,4 milijona evrov minusa, kar bodo pokrili s presežki sredstev iz preteklih let.

 V akciji, ki je potekala v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), so za besedo leta 2019 razglasili podnebje.  V ožji izbor so se uvrstile še besede šarcizem (na drugem mestu), brezogljični (na tretjem mestu) ter  milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. 

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ZRC Sazu, portala MMC RTV Slovenija in Dela, je deset besed izbrala med skoraj 300 predlogi, ki so jih v spletnem glasovanju prejeli od začetka leta 2019 do 20. decembra lanskega leta.

 V Vodnikovi domačiji Šiška, Hiši branja, pisanja in pripovedovanja, tudi v letošnjem  letu nadaljujejo  z že utečenimi dogodki, pripravljajo pa tudi številne nove.

Vsak prvi četrtek v mesecu se nadaljuje Glasno branje za starejše. Kot zatrjujejo v Društvu upokojenih pedagoških delavk - DUPDS, ki pripravlja druženja: glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.

 Enajst izjemnih žensk se je lani v reviji Zarja/Jana potegovalo za naziv Slovenka leta. Vsaka posebej je izjemna, s posebnimi pozitivnimi lastnostmi, prizadevanjem za boljši svet, pokončno držo ali uspešnostjo na svojem področju. Nominiranke so bile: športna plezalka Janja Garnbret, dolgoletna predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo in varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore, spodbujevalka družinskega branja in zagovornica predšolske bralne značke Tilka Jamnik, zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, znanstvenica in mizarka dr. Andreja Kutnar, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, ledena plezalka in ambasadorka električne mobilnosti Jasna Pečjak, pisateljica, pesnica in predavateljica Alenka Rebula, skladateljica mlajše generacije z mednarodnim ugledom Nina Šenk Kosem, novinarka TV Slovenija Mojca Šetinc Pašek in pisateljica Bronja Žakelj.

Dobro je vedeti | jan. '20

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.

Dobro počutje | jan. '20

Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikom povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni samo klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je velik del želodčnih težav in bolezni povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

Pogost zdravstveni problem, katerega simptomi se ob obilju hrane povečajo, je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) z zgago (pekoč občutek za prsnico, ki se iz žličke širi navzgor proti vratu) in vračanjem želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo (regurgitacija). Tovrstne težave ima po nekaterih podatkih enkrat na mesec desetina do tretjina ljudi.

Zgodbe | dec. '19

»Človek v življenju ničesar ne zamudi, vedno je na pravem mestu in z razlogom,« je prepričan Vinko Kukman, upokojenec in ljubiteljski fotograf iz Kanižarice pri Črnomlju, ki mu je najtežje obdobje v življenju uspelo prebroditi s pomočjo ljubezni do fotografiranja. Zadnja leta, odkar je v pokoju, je njegov konjiček postal način življenja. S fotoaparatom se pogosto poda na sprehod po njegovih najlepših kotičkih Bele krajine. »Zgodaj zjutraj je narava najlepša in najboljša svetloba za fotografiranje. Najlepše fotografije pa nastanejo spontano,« pove.

dec. '19

Zadnje mesece v medijih prebiramo žalostne zgodbe ostarelih prebivalcev Slovenije, ki jih je življenje izvrglo na rob družbe, kjer živijo (in hirajo, mnogi tudi stradajo) za štirimi stenami svojih pogosto mrzlih, vlažnih, podirajočih se hiš in stanovanj. Čeprav so vse življenje delali, na stara leta nimajo sredstev za dostojno preživetje ali se preprosto ne znajdejo v svetu, ki se zanje vse prehitro vrti. Zanje po navadi vedo le poštarji, kakšen sosed, trgovka na vasi, včasih socialni delavci.

V novembru ste pripravili »lunch pack« ali pakete toplega obroka, v katerih je ključek z družbenokritičnimi pesmimi ter izdelek starejšega človeka skupaj z njegovo zgodbo. Z desetimi evri, kolikor stane, ima ena oseba zagotovljene tri tople obroke. Ali vas je presenetilo, da ste tako hitro razprodali vseh tisoč paketkov?

Dobro je vedeti | dec. '19

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je koristno upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. Zaradi predvidenih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2020, je odločitev za izbiro pravega datuma še toliko pomembnejša.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: