Zgodbe | jul. '20

Vsak ozdravljeni bolnik pomeni veselje tako za zdravnike kot bolnika in njegove najbližje. Posebno zmago pa so zdravniki slavili pred 25 leti, natančneje 27. aprila, ko so presadili srce takrat 43-letnemu Francu Pozniču z Vranskega. Bil je peti državljan mlade države Slovenije, ki so mu opravili to zahtevno operacijo v domovini, danes pa je po stažu najstarejši Slovenec s presajenim srcem.

S Francem Pozničem sem se imel priložnost že nekajkrat pogovarjati. Prvič sem ga obiskal dobre pol leta po operaciji, nato čez leto dni, nekajkrat sva vmes še spregovorila o njegovem počutju in delu. Pred desetimi leti je bil organizator prvega srečanja članov sekcije društva Transplant, ki so jim zamenjali srce ali pljuča. Letošnje leto je jubilejno tako zanj kot tudi za društvo, zato sem ga znova obiskal na njegovem domu. Tokrat ne na Vranskem, kjer ima frizerski salon, ampak v Parižljah v občini Braslovče, kamor sta se z ženo Ivo preselila pred desetimi leti.

 Hiša Ljubhospica v Ljubljani je namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, pri katerih se je zdravljenje zaključilo. Zdravstveno osebje, negovalci, terapevti, duhovni pomočniki in prostovoljci jim nudijo 24-urno sočutno hospic paliativno (blažilno) oskrbo. Ob ustrezni zdravstveni negi in lajšanju bolečin poskrbijo še za psihosocialno pomoč in duhovno oskrbo. V veliko podporo so tudi njihovim svojcem in prijateljem.  Ob tem je vsa oskrba brezplačna.

Žal pa ima hiša le dvanajst sob, veliko pa je družin ali posameznikov, ki na domu negujejo bolnike v zaključni fazi življenja. Da bi omilili njihove stiske in jih pripravili na morebitni sprejem v celostno oskrbo, če nege na domu več ne bi zmogli, so uvedli 24-urno telefonsko svetovanje. Za pogovor, tolažilne besede ali strokovni nasvet lahko kadarkoli pokličete na telefonsko številko 051 322 979.

 Slovenska kinoteka in Ljubljana, Unescovo mesto literature v sklopu programa #odprtioder med 11. in 16. avgustom vabita na filmski teden, ki je posvečen enemu od najbolj priljubljenih žanrov: kriminalki. Na muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani organizirajo letni kino, poimenovali so ga Poletje na platnu in med platnicami. Filmske predstave bodo namreč obogatili s predavanji, podkasti in pogovori (med drugim o tem, zakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih, o zgodovini slovenske kriminalke, o "trdi" kriminalki, ter raziskovalnih metodah domačih piscev kriminalk Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja ...). 

 Po vsem svetu od leta 2007 prvi petek v avgustu obeležujejo mednarodni dan piva, ki je praznik pivovarjev, hmeljarjev, dobaviteljev ter lastnikov pivnic, barov, gostiln in restavracij. Mednarodni dan daje priznanje in spoštovanje vsem ustvarjalcem piva in tistim, ki ga strežejo. Povezuje ljudi vsega sveta in je namenjen druženju ter praznovanju različnosti - kultur, jezikov, pa tudi vrst piva. Običaj v svetu je, da se na ta dan obdari prijatelja s steklenico ali pločevinko piva,pivovarji pa obiščejo, preizkusijo in se poklonijo pivu svojih konkurentov. 

 V Mestnem muzeju Ljubljana so se že kmalu po začetku epidemije koronavirusne bolezni domislili posebnega koronaprojekta. Sprašujejo se namreč, »kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano?« Zato v sklopu projekta, ki so ga podnaslovili Čim prej korono v muzej! zbirajo vtise, fotografije in videoposnetke iz vsakdanjika v času pandemije. Podobne akcije so sprožili v številnih muzejih po svetu. Kot pravijo muzealci, so muzeji od nekdaj v izjemnih situacijah zbirali gradivo, ki je pomembna dediščina preteklosti.

 Že manjša izguba telesnih tekočin bistveno vpliva na zmanjšanje telesnih in duševnih sposobnosti. Zato moramo poskrbeti, da da na dan popijemo vsaj liter in pol tekočine na dan, šw posebej poleti. Priporočljivo je, da pijemo enakomerno čez cel dan in ne le takrat, ko imamo občutek, da smo žejni. Takrat smo že blago dehidrirani.

Najboljša je voda iz pipe. Dobre izbire so tudi nesladkan čaj, nesladkani kompoti in mineralna voda,  tudi juhe in sadno-zelenjavni smutiji. Kava in pravi čaji v zmernih količinah prav tako pripomorejo k hidraciji. Druge pijače z dodanim sladkorjem izbirajte manj pogosto, saj lahko z njimi hitro pride do prevelikega vnosa sladkorjev in energije. Tudi pri količini doma narejenih sadnih/zelenjavnih sokovih oz. smoothijev moramo biti previdni, saj so energijsko bogati in lahko z njimi hitro prekoračimo priporočeni dnevni vnos sladkorjev. So pa tovrstni napitki lahko dobrodošli v primeru raznih bolezni, ko nam druga hrana ne ustreza in po telesni dejavnosti, saj na ta način v telo vnesemo tako energijo kot tekočino.

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije je izstopila iz delovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za delo, saj niso ugodili njihovi ključni zahtevi po umiku okuženih stanovalcev v ustrezne kapacitete, so sporočili. Ob tem poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati na neformalnih srečanjih.

 Skupnost je iz delovne skupine zaradi nezadovoljstva s potezami ministrstev za delo in zdravje glede organizacije dela v domovih za starejše sprva nameravala izstopiti že v soboto, a so konec minulega tedna dobili predlog nove rešitve, ki je vključevala tudi možnost namestitve okuženih stanovalcev v mobilnih enotah. Med vikendom ga je preučila strokovna skupina skupnosti, ki je predlog ministrstva, kot kaže, ni prepričal. "Ugodeno ni bilo zahtevi po upoštevanju zakona, ki veleva osamitev izključno v pooblaščenih zdravstvenih zavodih ali drugih kapacitetah, ki po arhitekturni zasnovi, opremljenosti in kadru, ustrezajo standardom, ki veljajo za pooblaščene zdravstvene zavode," so navedli v skupnosti.

 V Muzeju Velenje so se zaradi večjega števila obiskovalcev odločili, da bo Velenjski grad v avgustu za obiskovalce odprt tudi ob ponedeljkih, ko so muzeji praviloma zaprti. Že ta ponedeljek se lahko v grajskem parku gradu otroci ob 10 uri udeležijo počitniške joge, dopolnjene s pripovedovanjem in ustvarjanjem iz naravnih materialov, ob 16. uri istega dne pa se brezplačne vadbe joge pod krošnjami grajskih dreves lahko udeležijo odrasli.

V soboto, 8. avgusta, pa obiskovalce gradu čaka prav posebno doživetje. Člani društva Vitezi Šaleški bodo tam postavili srednjeveški tabor.  Obiskovalci bodo lahko opazovali mečevanje, srednjeveške plese in nastop trebušne plesalke, se preizkusili v lokostrelstvu in spoznali zbirko starega orožja. Srednjeveški tabor bo na ogled od 10. do 18. ure. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla.

 Filmske projekcije na prostem so vedno bolj priljubljene, še posebej v poletnem času. Obiskovalci Arboretuma Volčji Potok lahko pod zvezdnatim nebom uživate kar 12 filmskih večerov, oziroma vsak četrtek, petek in soboto. Včeraj je filmsko sezono odprl legendarni Ne joči Peter (digitalno restavrirana filmska klasika), danes zvečer bo na ogled makedonski dokumentarni film Medena dežela. Nato bodo sledili filmi: Mali princ Fahim, Proxima,  Ostržek, Konje krast, Pod belimi pečinami, Zlati časi, Kako dobro lažeš, Marianne & Leonard: ljubezenske pesmi, Corpus Christi, program pa bo v soboto, 22. avgusta, zaključil film Košarkar naj bo 2, ki je bil posnet tudi v Arboretumu (ta projekcija bo brezplačna).

 V vročih poletnih dneh je koristno imeti s sabo steklenico z vodo, kadarkoli se odpravimo iz stanovanja. Pri sprehajanju po Ljubljani pa se lahko odžejamo, osvežimo ali svojo steklenico ponovno napolnimo pri katerem od 42 pitnikov, v katerih je voda pitna in kakovostna. Najdemo jih v središču mesta, na otroških igriščih, ob rekreacijskih površinah, ob Poti spominov in tovarištva, tudi na gradu in Rožniku.

Ker pitnike uporablja veliko ljudi, izpostavljeni pa so tudi vremenskim razmeram in vandalizmu ter so dostopni živalim, pred uporabo preverite, ali je nepoškodovan in čist, svetujejo v javnem podjetju VOKA Snaga, ki skrbi, da pitniki nemoteno delujejo. Lokacije pitnikov in rezultate preskušanj vode najdete na njihovi spletni strani (www.vokasnaga.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo) ali na mobilni aplikaciji Tap Water Ljubljana, kjer najbližji pitnik najdete s pomočjo izrisane poti na zemljevidu, z opisom in fotografijo.

 Visoke temperature, kakršne beležimo v zadnjih dneh in naj bi trajale še ves teden, lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Z upoštevanjem napotkov pa jih je mogoče omiliti ali preprečiti, navajajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Priporočajo zadrževanje v osenčenih in ohlajenih prostorih ter zračenje prostora z odpiranjem oken samo ponoči; lahka oblačila in pitje vode.

Fizično aktivnost na prostem naj ljudje omejijo na jutranje in večerne ure, obroki hrane naj bodo manjši, svetujejo pa lahko hrano. Pozorni naj bodo tudi na varnost hrane, ki jo uživajo, in pravilno ravnajo z njo, saj se hrana v vročini hitreje pokvari. Zdravila naj shranjujejo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Ne oseb ne živali naj ljudje ne puščajo v zaprtem parkiranem avtomobilu. Ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem, v času njegove največje moči med 10. in 17. uro pa je treba poiskati senco. Svetujejo zaščito s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in s širokospektralno zaščitno kremo, ki nudi zaščito pred UVA in UVB žarki, sončni zaščitni faktor pa naj bo najmanj 30.

 Dober mesec že deluje prvi slovenski portal za rezervacijo domače turistične ponudbe mojaslovenija.org, na katerem turistični ponudniki oglašujejo svojo ponudbo. Poleg samostojnih ponudnikov s portalom sodeluje tudi nekaj turističnih verig, denimo hoteli Bernardin, Lifeclass, Hit Alpinea in Olimje, v kratkem pa naj bi se jim pridružili še drugi. Predvidoma od avgusta dalje bodo predstavljene tudi različna paketna doživetja.

Na portalu lahko najdete zelo raznolike nastanitve, od turističnih kmetij, do apartmajev, družinskih in mestnih hotelov do toplic, obalnih letovišč, zimsko-športnih središč, ponujajo celo bivanje v samostanu. Za lažje iskanje so razdeljene v štiri geografske sklope: Alpska Slovenija, Ljubljana Osrednja Slovenija, Termalna Panonska in Mediteranska-Kraška.

jul. '20

Slovenija je tretja najstarejša država v Evropi, saj se delež starejših, še posebej starejših od 80 let, hitro povečuje. A zdi se, da državi ni dosti mar, kako bo najstarejša generacija preživljala svojo starost. Strategije na papirju in posveti niso dovolj, treba je določiti prioritete v družbi, zagotoviti denar v proračunu in ukrepati takoj, če resnično želimo dobro starejšim državljanom, je prepričana Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost. V dobrih dveh letih je v imenu Srebrne niti postala ena najglasnejših zagovornic pravic starejših, podpira njihovo kakovostno in humano obravnavo na vseh ravneh, dejavno sodeluje na vseh razpravah, kjer je govora o starejši generaciji, z javnimi pismi pristojnim ministrom, vladi in medijem opozarja na nepravilnosti, kršitve in neustrezen odnos pri obravnavi starejših. Da teh ni malo, se je še posebej izkazalo ob spomladanski epidemiji koronavirusne bolezni.

Dobro počutje | jul. '20

Prof. dr. Igor But, dr. med., predstojnik oddelka za ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor in višji svetnik, si želi, da bi manj žensk imelo plenice ali predloge zaradi uhajanja vode in da bi jim le-te zdravniki celo manj predpisovali. A seveda ne zato, ker bi jim odrekal to pravico, ampak zato, ker ve, da večini med njimi lahko pomagajo. »Pridite po pomoč,« svetuje tudi tistim ženskam, ki so svojo težavo do zdaj skrivale ali pa se z njo kar sprijaznile.

Kot nam je povedal, uhajanje vode prizadene tretjino vseh žensk. Pogostejša je stresna urinska inkontinenca, kjer do uhajanja pride ob naporu (kihanje, kašljanje, dvigovanje, skakanje, spolni odnosi ...). Pri desetih do dvajsetih odstotkih pa zaradi čezmerno dejavnega mehurja prihaja do urgentne urinske inkontinence, ko ženske pogosto sili na vodo, lahko tudi ponoči. Ta žensko spravi v največjo stisko, ugotavlja sogovornik, saj gre lahko za tako nenadno potrebo po mokrenju, da pogosto nima možnosti, da bi pravi čas prišla do stranišča. »Res hudo obliko uhajanja vode ima štiri do šest odstotkov vseh žensk, kar je še vedno ogromno, če pomislimo, da to pomeni okoli 50.000 Slovenk,« opozarja. Pri četrtini žensk se obe obliki inkontinence pojavljata hkrati.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: