-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
Koristne preventivne zdravstvene meritve
Zdravje
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.
Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.
Jabolka in hruške za dobro voljo in zdravje
V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.
Jabolko (lat. Malus domestica ) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.
Obeležitev mednarodnega dne starejših
Ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, Zveza društev upokojencev Slovenije pozdravlja slogan Staranje z dostojanstvom, a hkrati opozarja, da to ni dano vsem. Veliko je osamljenih in starejših, ki zaradi prenizkih dohodnin komaj preživijo.
Nezadovoljni so s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin, kjer naj bi se v prihodnosti bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač. Navajajo, da bi se pokojnine ob upoštevanju predlagane formule v zadnjih šestih letih uskladile za dobre štiri odstotne točke nižje kot po veljavni formuli, kar pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe, na katerega bistveno vpliva ravno rast plač. Ob tem pa poudarjajo, da se bodo še naprej zavzemali za: boljši gmotni položaj upokojencev in pravice do...
Odnos do starejših je ogledalo družbe
Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.
O zdravem podaljševanju življenja
Kako bi bilo, če bi bili deležni novih medicinskih tehnologij, ki bi preprečile bolezni staranja in omogočile zelo dolgo vitalno življenje? O tej in podobnih temah boste lahko razpravljali na krožku Mladi 100 let – zdravo podaljševanje življenja. Krožek, ki je namenjen starejšim od 55 let, organizira Modra fakulteta, ki spada pod Univerzo v Ljubljani.
Mentor krožka bo mag. Martin Lipovšek, doktorand na Filozofski fakulteti, z gostoma dr. Boštjanom Petričem z medicinske fakultete in mag. Patrikom Miličem z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Na srečanjih bodo udeleženci zajeli različne vidike prihajajoče revolucije v dolgoživosti in se vprašali, kaj lahko storimo zdaj. Ogledali si bodo tako znanstven vidik kot pričakovane družbene posledice in vse skupaj humanistično reflektirali.
Krožek se začne v sredo, 16. 10. 2024, ob 17.00 in bo potekal tedensko do srede decembra. Cena za udeležence je 74 evrov.
Prijave na:
https://www.uni-lj.si/dogodki/2024-10-16-modra-fakulteta-mladi-100-let-zdravo-podaljsevanje - zivljenja-
V nedeljo obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Slovenija sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kilogramov na osebo, vendar največ delež – več kot 52 odstotkov - nastane v gospodinjstvih.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji že tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero opozarja tudi na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Medtem ko si več kot 37 milijonov ljudi v Evropski uniji vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka, letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane. Slovenija po podatkih Eurostata sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kg na osebo, vendar tudi pri nas največ delež – kar 52,61% – nastane ravno v gospodinjstvih. Gospodinjstvom po količini zavrženi hrani sledijo gostinske storitve (27,87%), distribucija (10,1%) in proizvodnja (9,37%), medtem ko se v primarni produkciji, kot je kmetijstvo, zavrže le 0,05 odstotka hrane. Te številke jasno kažejo, da največji delež zavržene hrane izvira iz naših domov, kar nas spodbuja k razmisleku in ukrepom za zmanjšanje količine hrane, ki konča v smeteh.
Vabljeni na 23. Festival za tretje življenjsko obdobje
V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.
Skupaj in odločno proti demenci
Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco.
S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore.
Še daleč od demenci prijazne družbe
Naš pogovor
Starost je največji dejavnik tveganja za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva le starejših ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok, vnukov in drugih svojcev, ki skrbijo zanje, pri tem pa dobijo premalo družbene podpore, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Že leta si neutrudno prizadeva za boljše razumevanje bolezni, dostojno obravnavo ljudi z demenco ter večjo podporo njihovim družinam.
Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami
ZDRAVJE
Artroza kolen prizadene malo manj kot 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je za malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.
Najsodobnejša oblika zdravljenja bolečega kolena (obrabe ali artroze) je tudi zdravljenje z matičnimi celicami. Te so namreč nespecializirane in imajo sposobnost postati katera koli celica v človeškem telesu. »Ko jih z injekcijsko iglo vbrizgam v koleno, se lahko pretvorijo v hrustančno tkivo in največkrat obnovijo površino obrabljenega sklepa. Gre za manj znano minimalno invazivno regenerativno zdravljenje,« je začel izr. prof. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, svetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja poškodb in mišično-skeletnih obolenj. Specializiran je predvsem za diagnostiko in zdravljenje zgodnjih oblik obrabe (degeneracije) kolenskih sklepov.
Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom
Prehrana
Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.
Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Za razvoj države so pomembne vse generacije
Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.
»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka. Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...
Dnevi medgeneracijskega sožitja vabijo
Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.
Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.
-
Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč.
Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno. Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.
Drugi dan potepanja po Primoštenu in okolici
Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi - jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.
Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.
Tako se je v Primoštenu začelo naše druženje
Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …
Letošnji letni dodatek bo izplačan julija
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.
Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.
Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: