jul. '18

Duša Hlade Zore že deveto leto pomaga ljudem, ki so nezadovoljni z obravnavo v zdravstveni ustanovi (javni ustanovi ali pri zasebnikih) ali odnosom zdravstvenega osebja. Je ena izmed trinajstih zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po Sloveniji, in prav vsi imajo dovolj dela. Tudi spisek pritožb je skoraj povsod enak. Najpogosteje so kršene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do obveščenosti in sodelovanja. Najbolj pa, kot pravi sogovornica, sicer upokojena zdravnica, ljudi bolijo neprimeren odnos osebja, osornost, nevljudnost in vtis, da nikomur ni mar zanje.

 Poletje suši sluznice našega telesa. Ker smo bolj razgaljeni, skozi pore izgubljamo več vode, zato lahko pride do dehidracije, ki prizadene celotno telo.

Namakanje v slani morski vodi dodatno deluje diuretično – ne vpijamo mi morja, temveč morje dejansko vpija nas, ker je bolj slano in vleče našo vodo nase. Seveda nas s tem tudi razstruplja, vendar le pod pogojem, da bomo izgubljeno vodo hitro nadomestili. Tega pa se žal ne da narediti z ledeno kavo, pivom in hladnimi osvežilnimi pijačami. Več težav lahko imamo tudi s prebavo in zaprtostjo, saj je zaradi pomanjkanja vode debelo črevo bolj izsušeno. Ko pa blato zastane, začnejo tudi toksini zastajati v črevesju in zastrupljati telo. Če imate težave s hemoroidi, se utegnejo ti pospešeno vneti.

 Strgan, počečkan ali kako drugače poškodovan evrski bankovec, ki ga morda ne želijo vzeti v nobeni trgovini ali bančni ustanovi, lahko brezplačno, brez provizije, zamenjate pri Banki Slovenije. Pomembno je, da predložite več kot 50-odstotkov bankovca oziroma da dokažete, da je bil manjkajoči del uničen.

 Zamenjavo lahko opravite osebno pri blagajni na Štefanovi 1 v Ljubljani med delavniki od 9.00 do 13.00 ter ob sredah še od 14.00 do 15.30. Ali pa bankovec pošljete po pošti - provizije in poštnine ne zaračunavajo - na naslov: Banka Slovenije – Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Dodajte  izpolnjeno izjavo, ki jo nadete na spletni povezavi:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo v skladu z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke. 

Določitev višine letnih dodatkov zahteva sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:

V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč. Leta 2010 so v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vsa popisali v Registru divjih odlagališč.  V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 kubičnih metrov odpadkov (ali za 92 olimpijskih bazenov).  V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.Večino  predstavljajo gradbeni odpadki. 

 Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki, so poudarili razpravljavci na  strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018.   Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo.

V odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da zobozdravniki ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, kot jo zavarovancem obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvo za zdravje. Za čakalne vrste po njihovih navedbah niso krivi zobozdravniki, ampak sistem.

Z novimi storitvami, ki se uvajajo v obstoječi sistem, se dostopnost pravzaprav še zmanjšuje. Kot tak primer so izpostavili bele zalivke, ki jih morajo namesto amalgamskih od 1. julija v skladu z evropsko uredbo zagotavljati otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam. Za te skupine ljudi bo bele zalivke po novem krila zdravstvena blagajna, medtem ko jih je bilo treba doslej plačevati.

 Letošnje poletje zaznamujejo intenzivne nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj, opozarjajo na Planinski Zvezi Slovenije. Na določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Zato svetujejo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem. 

Kaj dati v nahrbtnik?

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju.

 Srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost konec maja na Lošinju je udeležencem zagotovo ostalo v lepem spominu. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano, povrhu pa še simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa ter zanimiv program - vse je vzajemno pripomoglo k dobremu razpoloženju. Kako smo se imeli in kaj vse smo počeli, poglejte v reportaži novomeške televizije Vaš kanal. 

Reportaža bo na sporedu: 10. in 17. julija ob 20. uri, 18. julija ob 22. uri ter 22. julija ob 21.30.

Na pobudo fundacije The Plastic Free July (#plasticfreejuly) je julij mednarodni mesec brez plastike. To je izziv vsem prebivalcem, da se ves mesec izogibamo izdelkom, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so vanjo oviti, ter jih nadomeščamo s trajnostnimi izdelki.

 Tudi Evropska komisija si prizadeva za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov. Vsako leto namreč v evropskih državah nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Še posebej je pereč problem mikroplastike, ki se pogosto znajde v zraku, vodi in hrani, učinki na zdravje pa še niso znani.

Prosti čas | jul. '18

Ta mala Slovenija nenehno preseneča s svojimi lepotami, pa najsi gre za igro narave ali pa delo človeških rok. In če pridnim rokam dodamo še ščepec radovednosti, nas ne preseneča podatek, da si je tako imenovani Mačkov bunker, ki to sploh ni, ampak je to bolj vojaški komunikacijski bunker v vasi Škrilj, ogledalo nekaj več kot 5000 obiskovalcev. Pa je bunker pozimi zaprt. Tem moramo prišteti več deset tisoč ljudi, ki so se z vlakcem, pozneje pa tudi s kolesom ali kajakom spustili v nedrja Pece ali poslušali, kako Perkmandeljc koplje živosrebrno rudo v drugem največjem živosrebrnem rudniku na svetu – v Idriji. In še več tisoč ljudi, ki so v strahu in popolni temi poslušali globoko pod Kranjem, kako nad njimi hrumijo štuke in odmevajo eksplozije bomb. Na srečo samo po zvočnikih.

Dobro počutje | jul. '18

Ali ste navdušeni nad suhim paradižnikom iz kozarčka? Kaj pa, če bi si ga pripravili sami? Vse bolj so popularni zelenjavni čipsi iz bučk, kodrolistnega ohrovta, rdeče pese. Nimate sušilnika? Imate pa ventilatorsko pečico. Potrebujete še vrt ali voljo do nabiranja v naravi. Na poletnem dopustu boste našli divjo rukolo in blitvo, v notranjosti dežele pa kako sorodnico vrtne zelenjave, recimo divji luk, pa plevel z imenom regačica, ki je sorodnik zelene. Sušimo lahko celo zelenjavno paleto. Dobrodošli v novem načinu priprave shrankov.

 Z dresurno vožnjo se bo v četrtek, 5. julija, v Kobilarni Lipica začelo vrhunsko mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg FEI CAI3*. Najbolj privlačno in adrenalinsko vzdušje se obeta v soboto, ko bo več kot 60 voznikov iz 13 držav navdušilo z drzno maratonsko vožnjo.

Na prenovljenem lipiškem hipodromu bo nastopilo več kot 60 voznikov iz 13 držav z več kot 130 vrhunskimi tekmovalnimi konji. V četrtek in petek, 5. in 6. julija, se bodo pomerili v dresurni vožnji. Najbolj atraktiven del tekmovanja pa se obeta v soboto, 7. julija, ko se bodo tekmovalci po vožnji po posestvu pomerili še v drzni adrenalinski preizkušnji skozi sedem zahtevnih maratonskih ovir. V nedeljo, 8. julija, bo spretnostna vožnja na hipodromu prinesla skupnega zmagovalca.

 Na novem prizorišču, ki se bo raztezalo od Argentinskega parka do za promet še zaprte Gosposvetske ceste in tudi drugod po mestu, se danes začenja festival Ana Desetnica v Ljubljani, ki ga pripravlja Gledališče Ane Monro. Do sobote se bodo zvrstile številne predstave, tako v velikem rdečem šotoru kot v parku in po ulicah. Glavna tema letošnje izdaje je Mesto, moja dnevna soba.

Festivalsko dogajanje se bo začelo ob 18. uri s predstavama Čreda v izvedbi francoske skupine La rue pietonne ter En lump ali dva v izvedbi britanskega dua Pocket Fluff Productions. Organizatorji festivala iz Gledališča Ane Monro bodo poskrbeli za posebno festivalsko kuliso, ki bo po novem krasila Argentinski park in lokacije do Gosposvetske ceste, saj so bili primorani osrednje prizorišče festivala zaradi del v središču mesta prestaviti s Slovenske ceste.

 V Ljubljani, Velenju in Murski Soboti se tudi letos mudijo mladi glasbeniki iz Velike Britanije, ki s klasičnimi skladbami razveseljujejo občinstvo. Koncerti so brezplačni.

 Komorni pevski zbor in godalni ansambel iz šole Leys iz Cambridgea pod vodstvom Maxa Kenworthyja bo nastopil v Ljubljani. Koncert angleške zborovske glasbe in klasičnih del za godalne zasedbe lahko poslušate  v petek, 6. julija, ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja

Mladinski komorni orkester iz Bromleya, pod vodstvom Tima Wellsa pa bo nastopil v Velenju, v okviru Festivala Velenje. Predstavili bodo priljubljena dela Handla, Mozarta, Čajkovskega, Schrekerja, Kilarja, Elgarja, Piazzole … Na Titovem trgu (v primeru slabega vremena pa v dvorani Kulturnega centra Velenje) bodo zapeli v torek, 17. julija, ob 20. uri.

jun. '18

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe. Na Brdu pri Kranju je bila v prvi polovici maja konferenca, posvečena predvsem neformalni oskrbi v Sloveniji.

Kdo so družinski in drugi neformalni oskrbovalci in zakaj je njihovo delo pomembno za našo državo? Kakšne so potrebe, stališča in želje družinskih oskrbovalcev? Kako lahko neformalnim oskrbovalcem daje podporo državna politika? To je le nekaj vprašanj, na katera so iskali odgovore tako nastopajoči strokovnjaki kot tudi udeleženci konference, ki jo je spodbudil Inštitut Antona Trstenjaka, podprli pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za okolje in prostor.

jun. '18

Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovi dosežki pri znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč čez naše meje – sodeloval je v več mednarodnih asociacijah, pomembna je njegova vloga pri oblikovanju e-regij in na področju evropskih živih laboratorijev. V okviru podoktorskega študija s področja informacijskih sistemov je študiral v ZDA, kasneje pa je tri semestre predaval na School of Business univerze v Denverju. Je tudi eden izmed ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. Njuno poslanstvo je spodbujanje aktivnega staranja, pomemben del tega pa je e-povezovanje. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji …

jun. '18

Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kaže na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.

Prilagajanje bivalnih okolij in storitev hkrati ponuja možnosti za razvoj novih podjetij in izdelkov ter s tem novih delovnih mest, pravi dr. Boštjan Kerbler, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS in profesor na katedri za pravo in menedžment nepremičnin Evropske pravne fakultete. Ukvarja se s študijami, ki vključujejo zlasti staranje prebivalstva ter oblikovanje in prilagajanje življenjskega okolja za potrebe starejših in invalidov. Ena takih je raziskava Inovativne oblike življenjskih okolij za starejše v Sloveniji.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: