maj '19

V Sloveniji prevladuje mokra kultura, pravijo strokovnjaki, ki proučujejo nezdrave življenjske navade. To pomeni, da pijemo alkohol ob vsaki priložnosti: nazdravljamo ob veselih dogodkih, utapljamo žalost, proslavljamo srečanje s prijatelji; pijemo, da smo bolj sproščeni, da pozabimo neljube dogodke, ker smo tako navajeni od doma ... Alkohol je na dosegu roke, najdemo ga v vsaki trgovini, na bencinskem servisu ali kar v lastni kleti. Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev.
Ne gre za to, da »ne smemo« spiti piva v družbi ali kozarca vina ob kosilu. Problem nastane, ker se mnogi ljudje ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno oziroma je pri njem zaznan sindrom odvisnosti od alkohola, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent, društva za urejeno življenje.

 Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana se je nedavno preselil v nove prostore,  v bližino nakupovalnega središča BTC, točneje na Šmartinsko cesto 134A v Ljubljani (poslovna stavba Gradis, 1. nadstropje).

Poleg klasičnih učilnic, ki so opremljene z najnovejšo tehnologijo, interaktivnimi tablami, pametnimi projektorji in računalniki, so pridobili še druge prostore. Tako imajo še učilnico za skupno učenje otrok in staršev skupaj z igralnico za otroke, dve plesno telovadni dvorani ter računalniški učilnici, prostor za druženje ter profesionalno šolsko kuhinjo, ki nudi možnost izobraževanj za srednješolske programe in Nacionalne poklicne kvalifikacije, prirejali pa bodo tudi kulinarične večere in druge dogodke.  

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključili 1. Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije skupaj z Gospodarskim razstaviščem in ob podpori Medgeneracijske koalicije Slovenije. Še posebej živahno je bilo v stekleni dvorani, kjer so se vse tri dni izmenjevali in predstavljali rokodelci, ki delujejo pri društvih upokojencev po celi Sloveniji.

Branko Suhadolnik, koordinator za rokodelstvo pri Zdus, je povedal, da se je predstavilo kar 60 društev upokojencev, vsak dan so imeli po pet različnih delavnic, od vezenja, do izdelovanja zapestnic, nakita in peke tradicionalnih jedi ter po 10 razstav najrazličnejših ročnih izdelkov. Mnogi so z njimi zelo navdušili marsikaterega obiskovalca.

Svetovni dan hipertenzije, ki je danes, 17. maja, je priložnost, da nekaj več pozornosti posvetite svojemu zdravju. Visok krvni tlak je namreč najpogostejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in ledvičnih bolezni. S preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem je možno preprečiti nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, odpoved srca ali ledvic, demenco in druga obolenja.

Projekt osveščanja so poimenovali Za kaj ti bije srce?, k rednemu preverjanju višine krvnega tlaku pa spodbujata tudi ambasadorja,  pevec in skladatelj Andrej Šifrer ter voditeljica, novinarka in svetovna popotnica Mojca Mavec.

Ob svetovnem dnevu čebel, 20. maju, v Ljubljani pripravljajo voden ogled Po Čebelji poti. Vodnik vas bo popeljal do osrednje ljubljanske tržnice na ogled prodaje medu na stojnicah. Sledil bo sprehod do Hotela Park, kjer boste na strehi hotela obiskali urbani čebelnjak. Zatem se boste z vzpenjačo povzpeli na Ljubljanski grad ter se po Fleischmanovem drevoredu spustili do Botaničnega vrta, kjer si boste ogledali učni Kranjski čebelnjak. Nato vas bo pot vodila do drevoreda starih kostanjev na Bregu, kjer vas bo vodnik poučil o pomenu medovitih rastlin za čebele. Ogled boste zaključili z ogledom razstave o čebelah v zgodovinskem atriju Ljubljanskega gradu.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Literarni festival Slovenski dnevi knjige, ki je zadnja leta potekal na različnih lokacijah, vedno pa sredi aprila, bo letos od 15. do 18. maja na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani, na začetku parka Tivoli. Pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so se odločili za prestavitev prireditve, ker želijo ujeti  tople majske večere z branji in srečevanji.  V času festivala bo Ljubljana dobila novo Kulturno sosesko. Dogodki bodo namreč potekali še v hiši DSP na Tomšičevi, v Narodni in Moderni galeriji ter v pravoslavni cerkvi, kjer bodo pisci brali posebej za to priložnost napisane eseje.

  »Pleše lahko vsak človek. Pleše lahko “popolno“ in “nepopolno“ telo. V tem se skriva neposredna lepota in bistvo plesa. V iskrenosti in v resnici našega bivanja. V telesu, ki govori svoj jezik,« je nekaj stavkov iz poslanice Matjaža Fariča, priznanega plesalca, koreografa, režiserja in umetniškega vodja. Ta je ambasador šestega Tedna ljubiteljske kulture, ki je posvečen plesu.

Otvoritev, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bo 16. maja 2019, v Murski Soboti, tako se bo prireditev simbolno  pridružila praznovanju 100. obletnice priključitve Prekmurja matični domovini. Ustvarjalci bodo  uprizorili plesni omnibus z živo glasbo Sprehajalec ptic.

V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je do vključno sobote,  18. maja,  odprta razstava Čar lesa. Na ogled so izdelki iz masivnega lesa že uveljavnih avtorjev in mladih lesarjev. V okviru razstave TRIPLE WOOD pa si lahko na panojih ogledate najboljše primere lesene gradnje iz sedmih držav alpske makro regije.

 Ob razstavi pripravili strokovni posvet o predelavi lesa ter znanstveno konferenco na temo gradnje z lesom. Namen prireditev Čar lesa, ki letos poteka že enajsto leto zapored je  je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku rabe lesa ter promocija predelave in rabe lesnih izdelkov.

 Nacionalni teden prostovoljstva, ki ga organizira Slovenska filantropija med 13. in 19. majem, je pravzaprav nekoliko daljše praznovanje prostovoljstva in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje, ki ga bodo s številnimi dogodki proslavili po vsej državi.  Tema že dvajsete prireditve po vrsti je Odpravimo diskriminacijo. 

Slovesno bo 14. maja v Črni na Koroškem, kjer bodo na posebni prireditvi podelili nazive junaki našega časa, naj prostovoljec v javni upravi, prostovoljstvu prijazno mesto, naj mentor prostovoljcev in naj mentorica prostovoljcev. Osrednji dogodek pa bo 16. maja med 13. in 17. uro v Ljubljani (na Bregu ob Ljubljanici), kjer se bodo na Veselem dnevu prostovoljstva predstavile prostovoljske organizacije iz vse Slovenije. Blizu 90 jih je, delujejo pa na različnih področjih – od socialne dejavnosti, kulture, ekologije do športa, izobraževanja in humanitarne dejavnosti.

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

 Druga sobota v maju velja za mednarodni dan pravične trgovine (fairtrade). V parku Tivoli v Ljubljani bo na ta dan potekal že tradicionalni Fair Trade piknik, ki ga organizirata društvo za sonaraven razvoj Focus in Pravična trgovina Slovenija s podporo Mestne občine Ljubljana.

Vabljeni v soboto, 11. maja, med 10. in 18. uro v Tivoli. Na travniku blizu Čolnarne si bodo udeleženci izmenjevali semena, sadike, pa tudi oblačila in igrače, delili mnenja in uporabno znanje, odpirali nove poglede na svet in se družili v antipotrošniškem duhu. Napovedane so mini delavnice o zero-waste domu (dom brez odpadkov), o alternativnem nakupovanju in o oskrbi rastlin. Skozi ves dan se bo pletlo za dober namen, obiskovalci se bodo lahko naučili igrati zelo posebno igro s kartami TradeJack, za otroke pa duhoviti KNEDL obljublja zabavno predstavo o kuhariji za otroke in odrasle ...

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene 4.000 ljudi letno, za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnost. Najpogosteje se to zgodi doma, zato je pomembno, da svojci prepoznajo znake in hitro pokličejo zdravniško pomoč. Bolniki so namreč  nemočni in nezmožni povedati, kaj se dogaja z njimi in ne morejo prositi za pomoč. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od hitrosti prevoza bolnika do zdravstvenega centra, saj lahko s hitrim pričetkom zdravljenja preprečijo posledice, so pred evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi, ki bo 14. maja, opozorili sogovorniki na URI Soča v Ljubljani.

Za Evropo je 9. maj prazničen dan.  Na ta dan leta 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil novo obliko nadnacionalnega sodelovanja, ki pomeni simbolni začetek evropskega združevanja. Dan Evrope bodo tudi po slovenskih krajih proslavili z različnimi dogodki.

Predlagamo le nekaj dogodkov, kje in kaj se bo še dogajalo, pa preverite na spletni strani: https://ec.europa.eu/slovenia/events/europe-day_sl.

V Mariboru (dvorana Štuk, ob 19. uri) bo Matjaž Javšnik v svoji monokomediji Striptiz razgalil Slovence, še pred tem pa bosta vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in prorektorica Univerze v Mariboru Janje Hojnik spregovorila o EU. V Svetem Juriju ob Ščavnici se boste lahko udeležili predavanja Prihodnost EU, medtem ko v Kopru pripravljajo filmsko rajanje za otroke in mlade. Na Jesenicah se bodo mladi na 6. športnem srečanju dijakinj in dijakov jeseniških srednjih šol lahko pomerili v EU kvizu.

 S  slovesnostjo, ki se bo odvila 10. maja dopoldne v Letnem gledališču Khislstein v Kranju, se začenja že 24. Teden vseživljenjskega učenja (TVU), najobsežnejši in najstarejši festival učenja pri nas.  Po vsej Sloveniji se bodo med 10. in 19. majem, v razširjenem terminu pa do 30. junija, zvrstili številni brezplačni dogodki za vse generacije: delavnice, predstavitve, tečaji, razstave in druge prireditve.

Pripravljajo jih ljudske univerze, šole, vrtci in druge organizacije za izobraževanje, društva, ustanove, skupine in posamezniki, ki spodbujajo javnost k udeležbi v izobraževanju ter širijo informacije o formalnih in neformalnih možnostih učenja. S promoviranjem pomena vseživljenjskega učenja pripomorejo k udejanjanju slogana: 'Slovenija, učeča se dežela'. Koordinator tradicionalnega festivala učenja je osrednji javni zavod za izobraževanje odraslih, Andragoški center Slovenije, v sodelovanju z 42 območnimi in tematskimi koordinatorji. Ti bodo poskrbeli, da se bo v številnih krajih odvijali dogodki  v okviru skupnih akcij, ki potekajo na določene dneve.

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) grozi, da mu bo zmanjkalo denarja za izplačilo pokojnin iz vzajemnih zavarovanj, zato želi vodstvo znižati poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. Obrtniki so ogorčeni in napovedujejo proteste. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na to temo sklicalo tudi  novinarsko konferenco in  pozvalo SOP in ministrstvo za delo, da najdeta ustrezno rešitev v korist zavarovancem.

 Sklad obrtnikov in podjetnikov je bil ustanovljen leta 1956, kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, ker v času po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. Poklicna pokojninska zavarovanja so nehali tržiti leta 1996, ko so tudi obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem. Danes ima sklad približno 9.400 članov, večina obrtnikov je že upokojenih. »Povprečna pokojnina iz teh zavarovanj znaša 84 evrov, kar je zelo malo. Da bi jim te pokojnine znižali še za 30,4 odstotka, je za naše člane, obrtnike in podjetnike, povsem nesprejemljivo,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Na to temo so se že pogovarjali z resorno ministrico, vendar odziva še nimajo. Meh je predlagal, da vse vzajemne zavarovance prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 V Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani  bodo Dan Evrope obeležili skupaj s tujimi kulturnimi inštituti in veleposlaništvi v Ljubljani, ki sodelujejo znotraj mreže EUNIC (European Union National Institutions for Culture). Sprehod po literarni Evropi  bodo pričeli danes, 8. maja,  ob 19. uri z branjem odlomkov iz literarnih del v več jezikih.

Brali jih bodo predstavniki kulturnih inštitutov ter veleposlaništev, ki so ob tej priložnosti podarili knjige avtorjev in avtoric iz svojih držav. Te bodo za branje do poletja na voljo na Vodnikovi domačiji, od konca maja pa v Knjižnici pod krošnjami v parku Tivoli. V dogodku bodo sodelovali: Stefano Cerrato (Italijanski kulturni inštitut), Andreas Pawlitschek (Avstrijski kulturni forum), Uwe Reissig (Goethejev inštitut), Jean-Luc Goester (Francoski inštitut), Bíborka Molnár-Gábor (Balassijev inštitut), Adam Sadownik (Veleposlaništvo Republike Poljske), Mariana Petrova (Veleposlaništvo Republike Bolgarije,) ter Arthur Hendrick (Veleposlaništvo Irske) in prof. Konstantina Agnantopoulou (Oddelek za Klasično filologijo, Filozofska fakulteta),

V počastitev Dneva zmage in Dneva Ljubljane bo Marjetka Popovski v Ljubljani  pripravila koncert slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi. Koncert bo 9. maja 2019, ob 10.30 uri v Centru za starejše občane Fužine.

Marjetka Popovski je pevka in ljubiteljica slovenskih ljudskih pesmi, ki jo že 18 let srečujejo obiskovalci hotela Delfin v Izoli. S ponosom in žarom pa prepeva tudi partizanske pesmi. Skupaj s spremljevalno skupino glasbenikov, pevcev in recitatorjev s Primorske, ki jo sestavljajo  Savo Kralj – kitara, bobni, Miran Pečenik – harmonika, Marko Petelin – harmonika, Igor Rojc – recitator in pevke skupine Cvet v laseh bo na ljubljanskem nastopu zapela slovenske ljudske pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ter mnoge borbene in partizanske pesmi.

Vsak posameznik je lahko ponosen na privarčevana sredstva, zato je pomembno, da z njimi ravna skrbno in jih tudi v prihodnje plemeniti. Depozit je bančni produkt, ki vam omogoča donosno varčevanje. Z vezavo presežnih sredstev v depozit bodo sredstva varno naložena, hkrati pa oplemenitena z ugodno obrestno mero.

Prvi cilj varčevalca je oplemeniti svoja sredstva

Ko se varčevalec odloča za bančno vezavo, upošteva tri kriterije: koliko časa sredstev ne bo potreboval, varnost in donosnost naloženih sredstev. Del privarčevanih sredstev je priporočljivo vezati kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Depoziti so najbolj primerna oblika varčevanja za stranke, ki niso nagnjene k tveganju ali pa bodo sredstva v kratkem potrebovale, saj so namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev.

 V Sloveniji je po podatkih raziskave 41 odstotkov posameznikov, ki v svoji bivalni soseski nimajo trgovine, banke, pošte ali javnega  transporta. Med starejšimi od 65 let ta delež naraste na skoraj polovico. Tako izgubijo možnosti za vsaj relativno neodvisno življenje. 

Do izključenosti lahko pride tudi v zasebnih stanovanjih ali domovih starejših občanov, kjer za starejšo osebo skrbijo formalni ali neformalni oskrbovalci.  Ena izmed najhujših oblik prostorskega izključevanja  je preprečevanje ali omejevanje gibanja. Pogosto se dogaja, da  odločanje glede oskrbe prepuščeno izključno profesionalnim ekspertom in oskrbovalcem, medtem ko starejši ne morejo soodločati o  organizaciji oskrbe. 

Zgodbe | maj '19

Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je še delala kot vzgojiteljica, si je Dragica Markun iz Šenčurja pri Kranju zaželela, da bi v roke spet dobila punčko, s kakršno se je igrala kot otrok. Začelo se je iskanje. Zaželene punčke ni dobila, je pa začela zbirati stare igrače. Ne samo teh, še mnogo drugih predmetov, večinoma povezanih z otroki, je otela pozabi in jih razstavlja v svojem muzeju igrač, ki ga je poimenovala kar Hiša čez cesto.

Stara domačija, ki stoji ob cesti na Miljah pri Kranju, je skoraj do zadnjega kotička napolnjena s starimi igračami, gospodinjskimi in kmečkimi predmeti ter maketami. A ne gre preprosto za muzej, saj je Dragica, tudi ustanoviteljica in predsednica društva z istim imenom, že prav kmalu spoznala, da mora hiša živeti, zato vanjo privablja s številnimi dejavnostmi in petjem.

maj '19

Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, največja sindikalna centrala, nekaj let po osamosvojitvi poleg drugih ustanovila tudi poseben sindikat upokojencev, se je začudeno dvignila marsikatera obrv. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za zelo daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je mogoče reči, da je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.

apr. '19

Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

apr. '19

V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečalo zanimanje za raziskovanje možganov, ki veljajo za najzapletenejši in najskrivnostnejši del človeškega telesa. Raziskovalci so naredili preboj v razumevanju cele vrste značilnosti njihovega delovanja. Žal pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi razumeli, kako delujejo že, ko so zdravi: kako udejanjajo vse to, kar smo, kar zmoremo, česa se lahko naučimo … Še manj smo sposobni natančno opredeliti, kje in kako gredo stvari narobe pri različnih motnjah in boleznih, pravi dr. Maja Bresjanac, zdravnica in patofiziologinja na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete. Je predsednica Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), ki vsak tretji teden v marcu organizira vedno odlično obiskan Teden možganov. Na številnih dogodkih po Sloveniji na kar najbolj poljuden način ozaveščajo laično in strokovno javnost o delovanju možganov.

Dobro počutje | apr. '19

Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.

Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem. 

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: