Dobro počutje | apr. '18

 Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.

Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.

 Novartis v Sloveniji že štirinajstič prireja Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo, ko zaposleni z veseljem izkoristijo priložnost, da naredijo nekaj dobrega v svojem okolju. Različnih prostovoljskih dejavnosti, ki se odvijajo v času od  16. aprila do 15. maja se udeležuje 650 zaposlenih: družijo se s starostniki, darujejo kri, zbirajo hrano, urejajo okolice šol in drugih ustanov, pripravljajo izlete za otroke s posebnimi potrebami in še mnogo več.

Med drugim so pripravili zbiralno akcijo in pakete pomoči za Anino zvezdico, s prosilci za azil so obiskali Hišo eksperimentov, v Žireh so pogozdovali in darovali kri. Do 15. maja, ko z letošnjo akcijo zaključijo, bodo pomagali pri urejanju letovišč ZPMS Pacug in Kranjska Gora, okolice in prostorov Malega Doma v Šiški – Zavoda Dolfke Boštjančič, zdravilišča Rdečega križa Slovenija na Debelem rtiču, Centra Janeza Levca na Dečkovi ulici v Ljubljani, Vrtca Mengeš in Zavetišča Horjul.

 Predstavniki sedmih upokojenskih organizacij in organizacij starejših so danes podpisali sporazum o sodelovanju, s čimer so ustanovili Seniorski koordinacijski odbor Slovenije (Sekos). Po besedah predsednice odbora Mije Pukl bodo nadaljevali delo, a bodo še bolj združeni, bolj udarni, prav tako bodo naslavljali širše področje delovanja.

Puklova je na novinarski konferenci po podpisu dejala, da so se odločili za ustanovitev Sekosa, ker je civilna družba v prejšnjem združevanju v okviru Koordinacijskega odbora seniorskih organizacij izgubila pomen po tistem, ko je vodenje prevzel predstavnik politične stranke. Gre za predsednika kluba seniorjev in seniork SDS Zvoneta Zinrajha.

Svetovni dan Zemlje, 22. april, poteka pod geslom Prenehajmo si onesnaževati okolje s plastiko. Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti še vedno proizvedemo in v okolje odvržemo preveč plastike. Več kot osem milijonov ton plastike vsako leto konča v naravi, še posebej problematična pa je onesnaženost oceanov.

 Samo leta 2016 je bilo po svetu prodanih več kot 480 milijard plastenk, potem ko jih je bilo še leta 2006 okrog 300 milijard. Vsako minuto se proda okrog dve milijona plastičnih vrečk, na leto njihovo število preseže 1000 milijard. Z mehurčkasto embalažo, namenjeno ovijanju, ki je porabljena v enem letu, bi lahko desetkrat ovili Zemljo okrog ekvatorja.

V ponedeljek, 23. aprila, na svetovni dan knjige praznujemo tudi Noč knjige. Številne kulturne ustanove bodo po 18. uri odprle svoja vrata za literarna branja, pogovore o knjigi in literaturi, srečanja z avtorji, oglede gledališke predstave, projekcije filmov, ki so nastali po literarni predlogi, ali druge dogodke, povezane s knjigo.  Veliko dogodkov bo povezanih s pisateljem Ivanom Cankarjem in njegovimi deli, saj je leto 2018 Cankarjevo leto. 

Po vsej Sloveniji bo vsaj 350 dogodkov, knjiga bo v ospredju tudi v domovih starejših občanov in medgeneracijskih centrih. Mladi bodo med drugim prebirali svoje odlomke besedil starejši m in se po branju z njimi družili v znamenju literature in poezije. V nekaterih knjižnicah bodo bralcem to noč  omogočili brezplačno vpisnino ali odpis zamudnin ...

 Veliko planino je vredno obiskati ob vseh letnih časih, še posebej čudovita pa je sedaj, ko jo prekrivajo cvetoči žafrani. Kot sporočajo upravljalci, so zaključili vzdrževalna dela in nihalka bo ponovno pričela obratovati to soboto, 21. aprila.

Zjutraj vas prva nihalka na Veliko planino popelje ob 9. uri, zadnja v dolino pa ob 17. uri. Obratuje tudi sedežnica in sicer od 9.30 do 16.30. Točen vozni red preverite na www.velikaplanina.si.

Če vas je v družini več, je ugoden nakup družinske vozovnice za nihalko, saj se dva odrasla in štirje otroci na planino peljejo že za 30 evrov.

 V Društvu za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku tudi letos pripravljajo prireditev Praznovanje pomladi in vabijo, da se jim pridružite v čim večjem številu.

V nedeljo, 22. aprila, ob 14. uri, se bodo vaščani in obiskovalci zbrali pri Sušilnici sadja na Gradežu in se sprehodili okoli vasi. Med postanki na travnikih, sadovnjakih ali njivah bodo zapeli. Na sprehodu bodo na ogled zanimivosti vasi, zbirka starega kmečkega orodja  in umetnine, ki jih bodo dopoldne na slikarski delavnici ustvarili člani Društva likovnikov Ljubljana. Zagotovo bo zanimivo opazovanje nekdanjih podeželskih opravil (izdelovanje zobotrebcev, predenje na kolovrat …). Otroci se bodo popoldne zabavali s pastirskimi igrami. 

 Daleč naokoli mestnega jedra Radovljice bo ta konec tedna dišalo po čokoladi. Od 20. do 22. aprila bo namreč potekal sedmi festival čokolade, ki ga organizira javni zavod Turizem in kultura Radovljica.

 Dogajanje, ki se bo začelo v petek ob 15. uri in zaključilo v nedeljo ob 19. uri, bo na večih prizoriščih: v središču mesta: na Vurnikovem trgu, na Linhartovem trgu, v Radovljiški graščini ter v mestnem parku. Predstavilo se bo 47 razstavljavcev, poleg slovenskih mojstrov bosta sodelovali še čokoladnici iz Italije in Hrvaške. Z degustacijskimi kuponi (eden stane 0,50 evra) bodo obiskovalci lahko pokušali različne vrste čokolad in pralin, trufle, piškote, čokoladne minjone, pite, različne vrste sadja v čokoladi, likerje in tudi čokoladno vino.

 Društvo študentov medicine Slovenije organizira prostovoljni projekt Misli na srce, v okviru katerega bodo danes na Prešernovem trgu v Ljubljani od 10. ure dalje mimoidoče izobraževali o srčno-žilnih boleznih. Te so v razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti, nanje pa se da v veliki meri vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni. Zato je pomembno, da čim več ljudi izve, kako srčno-žilne bolezni nastanejo in kako se jih da preprečevati, poudarjajo v društvu študentov medicine.

Državni zbor  je z 58 glasovi za in enim proti sprejel vladni predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. Zakon bo nadomestil 35 let star zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

 Med drugim širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim ta onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Zanje določa pravico prejemati nadomestilo za invalidnost ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu. Krog upravičencev širi tudi na gluhoslepe in na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo in okvaro.

V farmacevtskem podjetju Krka so s sobotnim dnevom odprtih vrat zaključili letošnji teden humanosti in prostovoljstva, že sedmi zapovrstjo. Pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas se je med 9. in 14. aprilom dobrodelnih dejavnosti udeležilo 1100 sodelavcev prostovoljcev, kar je 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki v Sloveniji in Termah Krka. 

V tednu dni so darovali 120 litrov krvi, zbrali skoraj 4 tone potrebščin in 350 kilogramov hrane za male živali, ki jo bodo podarili zavetiščem za živali. Nekateri so pomagali urejati okolico v ljubljanskem živalskem vrtu. Prav tako so prostovoljci pomagali pri razvrščanju oblačil na Karitasu in Rdečem križu, obenem so pripravili 600 prehrambnih paketov.

Od 18. do 22. aprila se bodo v Ljubljani odvijali  23. slovenski dnevi knjige, vseslovenski literarni festival v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Letos se osredotočajo na literaturo in film. Novost je tudi to, da bo dogajanje večinoma potekalo pod streho - v atriju Pošte Slovenije na Čopovi 12 .

S knjigami za vse generacije se bodo predstavile najvidnejše slovenske založbe. V zavetju atrija se bodo odvijale zgodbe – pogovori s pisatelji, pesniki, režiserji, scenaristi in filmskimi poznavalci, v Narodni galeriji bo v četrtek ob 11. uri okrogla miza o avtorskih pravicah. Mladim je namenjen, zanimiv bo pa seveda za vse obiskovalce, ulični performans Cankar v stripu na Čopovi ulici (v petek ob 14. uri ).

 Ljubitelji piva radi tudi kaj dobrega prigriznejo, še posebej v sproščeni družbi.  Te bo dovolj ta konec tedna, ko bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal že deseti Pivo & Burger Fest. Že tradicionalno se med stojnicami tare ljudi.

V soboto in nedeljo, 14. in 15. aprila, se bo predstavilo več kot 40 ponudnikov kraft piva in gurmanskih burgerjev, med katerimi bodo na voljo vegetarijanski, veganski in celo burgerji za sladkosnede.

Tudi med pivi bo široka ponudba, med drugim kraft piva,  piva tipa New England IPA ter sadna in kisla piva, ki nastanejo s postopki mešane oziroma spontane fermentacije s pomočjo divjih kvasovk in bakterij (lambic, berliner weisse, wild ale, gose …).

 Med kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih lani ugotovili v uradu varuha človekovih pravic so najpogostejše naslednje: načelo pravičnosti in dobrega upravljanja; načelo pravne in socialne države( 2. člen ustave), zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov ter kratenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer je letno poročilo predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju, najpomembnejše izsledke pa je skupaj s sodelavci delila z javnostjo. Nekatere povzemamo v nadaljevanju.  

 Ponosni smo na našo krajnsko čebelo, na panjske končnice in na slovensko posebnost, čebelnjake, še posebej letos so čebele v ospredju, saj bomo ravno na slovensko pobudo 20. maja prvič praznovali svetovni dan čebel, je bilo slišati na predstavitvi projekta Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto. Že petič zapored ga pripravljata Mestna občina Ljubljana in družba BTC, v sodelovanju z drugimi  partnerji.

S projektom osveščajo o pomembnosti čebel in spodbujajo meščane, da na okna in balkone sadijo čim več medovitih rastlin ( sivka, navadni slez, različne astre, cinija, facelija, sončnica, srobot, ognjič, kadulja, kozmeja, melisa, bazilika, žajbelj, rožmarin, timijan …). Pravzaprav se udeleženci zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin na domačih vrtovih in na javnih površinah. Te rastlinske vrste so namreč na naše razmere optimalno prilagojene, z njimi ohranjamo veliko biodiverziteto našega okolja in preprečujemo vnos tujerodnih rastlinskih vrst.

Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.

"Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja," je na današnjem srečanju  dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta  potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih. Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. "Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja," je opozorila.

Čeprav je marsikateri med zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Krka prostovoljec tudi med letom, jih vsako leto več izkaže solidarnost med tradicionalnim tednom humanosti in prostovoljstva. Pripravijo ga aprila, ko podjetje praznuje rojstni dan, spomnimo pa se tudi svetovnega dneva Zemlje in mednarodnega dneva mladih prostovoljcev.

Med 9. in 14. aprilom bodo krkaši  v vseh organizacijskih enotah že sedmo leto zapored zbirali oblačila in obutev, druge potrebščine in hrano za živali, darovali bodo kri, v prostorih Rdečega križa in Karitas bodo pomagali pakirati živilske pakete in sortirati oblačila. V Živalskem vrtu v Ljubljani bodo nekateri urejali park. Družili se bodo s stanovalci iz 29 domov starejših občanov, pripravili jim bodo delavnice za urjenje spomina, skupaj bodo ustvarjali in prepevali.

 Le do konca aprila je v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju na ogled rokopis Rekviema skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Gre za enega najpomembnejših skladateljskih rokopisov na svetu, ki ostaja ovit v tančico skrivnosti in legend.

Mozart je Rekviem napisal po naročilu. Poleti 1791 je k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški ter mu naročil, naj napiše mašo za umrle. Čeprav je močno zadolženi skladatelj želel naročilo sprva zavrniti, ga je zaradi dobrega plačila vendarle sprejel. Danes vemo, da mu je Rekviem naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na svojo prezgodaj preminulo ženo in se je želel pod skladbo podpisati sam. Skladatelj se je nemudoma lotil dela, komponiral celo na svoji smrtni postelji in bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Ker je hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr, prvič pa so ga uprizorili leta 1793 na Dunaju.

 Čemaž oz. medvedov luk (Allium ursinum L.), je priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljamo solate, juhe in namaze. Vendar ga pri nabiranju zlahka zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ki imajo podobne podolgovate liste. Vendar: listi čemaža so tanjši, ovalni in dišijo po česnu!

V ljubljanskem kliničnem centru sta se pred dnevi dva človeka zastrupila z jesenskim podleskom. Žena je žal umrla, mož pa je še vedno v kritičnem stanju. Zato je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med., znova posvaril javnost pred usodnimi napakami.  Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Smrtno nevaren je že v majhnih odmerkih - če zaužijemo dve rastlini oziroma od deset do 50 gramov rastline.

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z akcijo Pravi moški ozavešča širšo javnost o rakih pri moških. Letošnji osrednji dogodek so poimenovali Zakorakaj k zdravju, s čimer želijo spodbuditi predvsem moške k aktivnejšemu življenjskemu slogu, saj tako lahko občutno zmanjšajo tveganje, da bi zboleli za rakom. Cilj dolgoročnega projekta je, da bi čim manj moških zbolelo za rakom in čim več zbolelih premagalo bolezen.

 K sodelovanju so povabili Policijo in Sindikat policistov Slovenije in skupaj organizirajo pohod. Udeleženci – policisti, člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije, njihovi svojci in vsi, ki se želite pridružiti, se bodo zbrali v soboto, 7. aprila 2018, ob 10. uri pred Policijsko akademijo v Tacnu (Rocenska ulica 56, Ljubljana Šmartno) in se skupaj napotili na Šmarno goro.

apr. '18

Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Vzrok za to sta bila padec in poškodba kolena. Zaradi hudega gnojnega vnetja mu je grozila celo amputacija noge. Noga je na srečo ostala, a je za devet centimetrov krajša. Takšna poškodba bi marsikoga omrtvičila. A ne našega sogovornika. Kar je kot sedemletnik sklenil, je kot odrasel moški uresničil. Postal je specialist za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani. Kljub 88 letom in dejstvu, da hodi z berglami, še vedno – poleg vodenja – dvakrat na teden kot prostovoljec zdravi ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Dobro počutje | apr. '18

V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.« 

Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.

 Festival za tretje življenjsko obdobje, ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi, se časovno in vsebinsko navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših. Že osemnajsti festival po vrsti bo od 1. do 3. oktobra 2018, kot vsa leta doslej v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Organizatorji vabijo k sodelovanju vse, ki bi se želeli vključiti v pogovore in predstavitve za zdravo in aktivno staranje. Sodelujete lahko v izobraževalnem ali kulturnem programu s predavanjem, delavnico, okroglo mizo, ali nastopom na odprtem odru. Ali pa se predstavite z razstavnim prostorom, tako imate možnost, da vaše izdelke ali storitve spozna okoli 17.000 obiskovalcev, kolikor jih je obiskalo lanski festival v treh dneh. Če se odločite, da boste eden od sponzorjev festivala, vam organizatorji zagotavljajo še večjo prepoznavnost in možnost oglaševanja preko promocijskih kanalov, ki so na voljo v okviru festivala.

Dobro počutje | mar. '18

Pekoče je zdravo. Tako je rekla moja mama, ko smo se otroci upirali, da bi jedli hren za veliko noč. Poznali smo še pekočo papriko, in če je kdo pomotoma ugriznil vanjo, je tekal po dvorišču ... Čili je prišel v modo pozneje, ko se je naša dežela odprla svetu.

Čili je med vsemi pekočimi rastlinami najbolj oster in zraste kot sadež različnih tropskih sort majhnih feferonov, ki spadajo med grmičaste paprike. Izvorno je bil čili azteško ime za paprike sploh, ko pa so ga Španci prinesli iz Latinske Amerike, je postal ime samo za pekoče vrste paprik. Čili je tudi dvajsetkrat bolj pekoč od pekoče paprike, ki jo poznamo v Evropi. Velja pa, da so večji plodovi manj pekoči, najhujši so najmanjši.

Zgodbe | mar. '18

Čeprav je Janez Albert rojen na Goričkem blizu Hodoša, že vse življenje živi v Ljubljani. In že od malega hodi v hribe. Ljubezen do narave je podedoval po očetu, ki ga je, kadar koli je le imel čas za izlet, vzel s sabo. Janezov prvi spomin je ta: očetu sedi na ramah in je s šalom privezan nanj, da ne bi padel.

Diplomirani inženir cestnega prometa je dolgo delal v zavarovalništvu, bil je zastopnik, cenilec in nato vodja enote. Nato pa se je ukvarjal s prodajo avtomobilov. Nazadnje je odprl celo svoje podjetje, a kot pravi, mu ni šlo najbolje. Odkar je upokojen, ima več časa za svoj najbolj priljubljeni konjiček – planinarjenje. »Ko si enkrat v hribih, je krasno. Zliješ se z naravo, pozabiš na skrbi … Pa po navadi srečaš fajn ljudi,« pravi Janez Albert, ki je kot vodnik z licenco Planinske zveze Slovenije vodil številne skupine bolj ali manj izkušenih planincev.

mar. '18

Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: