feb. '21

Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je soglasno imenoval generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža na čelo zavoda tudi v novem štiriletnem mandatu 2021-2025. Edini se je prijavil na januarski razpis. Če bo k njegovemu imenovanju dala soglasje tudi vlada, bo to že njegov peti mandat na tem mestu.

 V razpravi je predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin sicer napovedala podporo, izpostavila pa je, da je veliko stvari, o katerih svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) govori že leta, ni rešenih. Med njimi je denimo nova pokojninska reforma in področje poklicnih pokojnin. Tu v prihodnje pričakuje večjo vlogo zavoda. Nujno je treba več vlagati v preventivo, saj zaradi premajhne pozornosti temu področju izgubljamo "lepe denarce", pa je menil  Igor Antauer, prav tako predstavnik delodajalcev.

Slovenska karitas je na pepelnično sredo, ko se v Katoliški cerkvi začne 40-dnevni post pred veliko nočjo, začela tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat poteka z geslom Moja poteza, s čimer organizatorji sporočajo, da je izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola osebna odločitev.

Namen akcije, ki bo trajala do 3. aprila 2021, je izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola na cestah, pri zdravju in v družinah. Ob tem opozarjajo, da je to le vrh ledene gore, ki ga opazimo, pod njim pa se skriva veliko trpljenja.

Inštitut za nutricionistiko je že sedmo leto zapored izbral inovativna živila, ki imajo bolj ugodno (bolj zdravo) prehransko sestavo in vsebujejo manj soli ali sladkorjev. Osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala bo lahko nosilo nalepko "inovativno živila 2021".

Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko in Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina. Mercator IP je prejel nagrado za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito pa za linijo brezglutenskih kruhov Be free. Med pijačami je Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife prejela nagrado za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Proizvajalci je inštitut posebej povabil h razvoju polnozrnatih izdelkov, nagrado je prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh. Izobraževalni center Piramida Maribor pa je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.

 Čeprav že skoraj leto dni vsak dan nosimo maske, si marsikdo želi nadeti pravi pustni kostum in se v njem tudi pokazati na ulici. Vendar nam je covid-19 prekrižal načrte, tako so vse javne maškarade in pustni karnevali odpovedani. A ne pustite si vzeti šegavega vzdušja, saj kot pravijo člani Pustnega društva Cerknica: Pust je vedno bil, pust je in pust bo. In za pusta so maske še posebej obvezne.

Zato bodo Karantenval 2021 vseeno izpeljali, tokrat na daljavo. Do 17. februarja si lahko na TV Oron ter na Facebooku in kanalu YouTube Pustnega društva Cerknica ogledate predajo oblasti in druge dogodke, v nedeljo pa lanski karneval z letošnjimi komentarji.

 Enajsti februar je zaradi simbolike številčnega zapisa - 11.2. – dan enotne mednarodne številke za klic v sili 112. Nanjo lahko pokličemo, če potrebujemo nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorsko ali jamarsko reševalno službo ali ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogrožena življenja ljudi in živali.

 Na številko 112 lahko kadarkoli (24 ur dnevno, vse dni v letu) brezplačno pokličemo v katerikoli državi Evropske unije in ob tem govorimo v maternem jeziku. Pokličemo lahko s stacionarnega ali z mobilnega telefona, tudi na območju s slabim signalom. Gluhe in naglušne osebe pa lahko pošljejo kratko sporočilo (SMS) ali posredujejo besedilni klic preko sistema WAP 112. Ob klici čim bolj natančno povejmo, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj, kakšne so okoliščine na kraju nesreče,  koliko je ponesrečencev, za kakšne poškodbe gre ter kakšno pomoč potrebujemo.

  Najstarejša Evropejka, francoska nuna Lucile Randon, je le nekaj dni pred svojim 117. rojstnim dnevom prebolela covid-19, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Lucile Randon, ki je leta 1944 prevzela ime sestra Andre, je bila 16. januarja pozitivna na testu za okužbo z novim koronavirusom, a ni imela simptomov. Lokalnim medijem je povedala, da se ni niti zavedala, da je okužena. Po potrditvi okužbe se je izolirala od drugih oskrbovancev v domu za upokojence v Toulonu na jugu Francije, sedaj pa je v celoti okrevala. Sestra Andre, ki je slepa in uporablja voziček, se veseli jutrišnjega praznovanja rojstnega dneva, čeprav ga bo praznovala z manjšo skupino stanovalcev kot običajno. V domu so za lokalni časnik Var Matin povedali, da ni pokazala nobenega strahu pred boleznijo, da pa jo je zelo skrbelo za druge stanovalce.

 Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki delujejo v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so zaradi epidemije covid-19 zaprti, vendar kljub temu potekajo določene aktivnosti, a na daljavo.

 Kot je povedala Katja Krivec, vodja DCA, v sedmih centrih preko spletnih povezav poteka kar 76 aktivnosti. Med njimi so tečaji tujih jezikov, telovadba, izobraževanje, tapkanje, meditacija, spletni klepet ob kavi, osebni pogovori s strokovnimi delavkami centrov. Kot zanimivost naj navedemo, da jim je uspelo organizirati celo pevske vaje preko aplikacije Zoom.

feb. '21

V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah, kar ni čudno, saj je bila tedaj povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa lahko v razvitem svetu, torej tudi v Sloveniji, pričakujemo, da bomo v povprečju doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva. Zato ne razmišljajte o tem, ali bi se ali se ne bi cepili proti koronavirusni bolezni.

Prosti čas | feb. '21

Rastline niso samo lepe, ampak tudi zdrave in imajo pozitiven učinek na naše zdravje. Pomembno vplivajo na kakovost zraka, ker nekatere vežejo nase večje število škodljivih snovi iz prostora, v katerem bivamo. Nekatere imajo neverjeten vpliv na spomin, druge zvišujejo raven energije in prenašajo pozitivne vibracije. V zaprtih prostorih bomo v družbi lončnic za 10 do 20 odstotkov bolj zbrani in učinkovitejši.

Večino svojega življenja preživimo v zaprtih prostorih, zato je kakovost zraka izredno pomembna, saj ima neposreden učinek na naše zdravje. Pohištvo, sintetični gradbeni materiali, preproge in tudi čistilna sredstva oddajajo različne strupene kemikalije. Onesnaženje lahko povzročajo tudi bakterije, plesni ter cvetni prah. V zraku je veliko strupenih plinov, med drugim trikloretilen, formaldehid, ksilen in amonijak. Svoj dom ali pisarno pa lahko čistimo na enostaven in cenovno dostopen način. Leta 1989 je ameriška vesoljska agencija NASA z raziskavami ugotovila, da lahko sobne rastline absorbirajo škodljive strupe iz zraka – zlasti v zaprtih prostorih z majhnim pretokom zraka. Poimenovali so jih kar »naravni sistem za podporo življenju«.

Dobro počutje | jan. '21

Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …

Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«

jan. '21

Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.

Dobro počutje | jan. '21

Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.

Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: