apr. '21

Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo zgodbo na temo Spomini na šolske dni. Vabijo starejše od 60 let, da jim pošljejo resnično zgodbo, povezano s spomini na preživljanje šolskih dni kjerkoli po Sloveniji.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki.

Zgodbe pošljite do 1. septembra 2021 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na naslov: mojkraj@mklj.si. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefonsko številko in morebitni e-naslov).

 Dan za spremembe je največja vseslovenska prostovoljska akcija pod okriljem Slovenske filantropije, ki bo jutri, 10. aprila, potekala že dvanajstič zapored. Letošnje geslo je Premagajmo osamljenost, saj je poudarek na dejavnostih, ki naj bi vsaj za en dan zmanjšale občutek osamljenosti in krepile povezanost med posamezniki v skupnosti.

Akcije, ki jih pripravljajo vrtci, šole, knjižnice, humanitarne organizacije in različna društva, bodo potekale v več kot sto krajih po vsej državi. Zaradi ukrepov bodo delno potekale na spletu, številne aktivnosti v živo pa bodo organizacije izvajale vse do konca meseca aprila.

Svet pokojninskega zavoda je včeraj sprejel sklep po katerem najnižja pokojnina, uveljavljena letos, od 1. januarja znaša 260,61 evra. Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, pa se od letošnjega januarja odmerijo najmanj od osnove v višini 563,86 evra.

Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 947,67 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3.790,68 evra.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine, uveljavljen od 1. januarja, znaša največ 110,88 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.

 Nalezimo se dobrih navad - cepimo se je slogan kampanje za povečanje precepljenosti starejših proti covidu-19, ki so jo skupaj oblikovali Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje in Urad vlade RS za komuniciranje. V njej poudarjajo, da cepljenje predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša okužba.

 Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, vendar pa izkušnje kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.), opozarja stroka. Zato so kronični bolniki in starejši od 60 let med tistimi skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje.

 Svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo še, da bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

 V soboto, 3. aprila, bo minilo 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), za javnost pa je vrata prvič odprl 25. oktobra leta 1953. Jubilej so želeli v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu proslaviti s prazničnim programom, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, zaradi zaprtja države pa bodo praznovali po spletu.

Med drugim bo na ogled film, ki bo ponudil vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike.

Dobro je vedeti | apr. '21

V tretji obravnavi predloga ZPIZ-2I v državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji koalicije in stranke Desus preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bila pa je sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evrov, kar vseeno pomeni velik dvig. Najnižja pokojnina je zagotovljena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 279 evrov. Prav tako se povečujeta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov. Za uživalce invalidskih pokojnin pa se pokojnina v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 388 evrov. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta.

Zgodbe | apr. '21

Slovenski vojaki že vrsto let sodelujejo na različnih mirovnih misijah po svetu. Prej v okviru Jugoslovanske ljudske armade (JLA), po osamosvojitvi pa v okviru Slovenske vojske. Prva mirovna misija Organizacije združenih narodov, v kateri so sodelovali tudi Slovenci, je bila na Sinaju v času od leta 1956 do 1967. Svoje spomine na tisti čas nam je obudil Dani Zagoričnik, ki je tudi vojni veteran iz osamosvojitvene vojne leta 1991 ter nekdanji podžupan Občine Žalec. Pravzaprav sta bila med modrimi baretkami oba z bratom Otom.

Nova servisna akcija! Z ugodnimi servisnimi paketi Vedno vredno lahko dodatno prihranite pri vsakem servisnem obisku in tako poskrbite za skrbno in redno vzdrževanje vašega vozila.

KAKO DO UGODNEGA REDNEGA SERVISA Z MENJAVO OLJA?
Na servisih Porsche Inter Auto so v primeru, da imate avto starejši od štirih let in je poleg tega tudi znamke VW, Audi, SEAT ali Škoda, pripravili pakete, s katerimi lahko privarčujete kar do -30% pri avtoservisu! Preverite, kako ugodne servisne pakete za menjavo olja so pripravili pri Porsche Inter Auto samo za vas!

 Pred velikonočnimi prazniki je statistični urad pripravil nekaj zanimivih podatkov o jedilih, ki so tradicionalno na praznični mizi.

 Brez šunke seveda ne gre. V letu 2019 je vsak prebivalec povprečno pojedel 36,6 kilograma šunke, 40 odstotkov smo je tudi pridelali v Sloveniji. Lani pa smo desetkrat več svinjine uvozili kot izvozili in sicer največ  iz Avstrije  (25 % vrednosti vsega uvoza svinjine). Svinjine pa smo največ izvozili na Hrvaško (30 % vrednosti vsega izvoza).

Nepogrešljivi so tudi pirhi. V letu 2019 so slovenske kokoši v povprečju znesle 1,2 milijona jajc na dan, vsak prebivalec pa je v letu porabil 12 kilogramov kokošjih jajc. Približno 95 odstotkov vseh jajc, ki jih porabimo, znesejo slovenske kokoši. Ostala jajca uvozimo, največ spomladi.

  Programski svet festivala za tretje življenjsko obdobje že načrtuje jubilejni, 20. festival, ki naj bi bil od 30. septembra do 1. oktobra 2021 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Že zdaj pa vabijo ljubitelje fotografije vseh starosti, da se ozrejo okoli sebe in fotografirajo zanimive motive. Med njimi naj bo nasmejani in razigrani obrazi, saj je ena od tem »nasmeh«, druga tema pa je poljubna.

Natečaj bo potekal v 3 krogih: prvi krog poteka do 31. maja, drugo od 1. junija do 31. julija, tretji krog pa od 1. avgusta do 20. septembra. Zadnji rok za pošiljanje je nedelja, 20. september 2021 ob 24.uri.

 Po odloku vlade bodo od 1. do 12 aprila ponovno zaprte vse kulturne ustanove, torej galerije, muzeji, arhivi in ograjeni parki. Zaprte bodo tudi knjižnice, pri čemer ne bo mogoča niti brezstična izposoja gradiva.

Obiskovalce pa kulturne ustanove vabijo, da si zanimive vsebine ogledajo na spletnih straneh in na družbenih omrežjih, se sprehodijo mimo galerij, ki bodo mini razstave uredili v izložbenih oknih ali poiščejo galerije na prostem. Ena od teh je na  Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, kjer je na ogled razstava Arhitektura v lesu danes za jutri. Na 80 panojih je prikazana inovativna in trajnostna uporaba lesa v konstrukciji stavb in v notranji opremi slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev.

 Pokrajinski muzej Celje je pripravil razstavo, ki prikazuje, kako se je skozi čas spreminjal način pokopa, in hkrati razlaga, kako so si ljudje predstavljali življenje po smrti.

V razstavišču Knežjega dvora so razstavili inventar iz grobov z večjih arheoloških najdišč iz Celja in okolice. Najstarejša sta žgana grobova iz ene od gomil v Pongracu. Iz obdobja starejše železne dobe je tudi skeletni pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, medtem ko ženski in moški grob iz Slatine v Rožni dolini sodita v mlajšo železno dobo. Sledi bogat rimski grob, odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah ob gradnji podvoza na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. Predstavljen je tudi eden izmed več kot 20 raziskanih poznorimskih grobov z Brega v Celju, razstava pa se zaključi s predstavitvijo štirih grobov iz znamenitega poznoantičnega grobišča na Rifniku pri Šentjurju.

V Arboretumu Volčji Potok so v velikonočnem času, od 27. marca do 18. aprila, pripravili posebno cvetlično razstavo. Pod platneno streho pri pristavi bodo na ogled cvetlični aranžmaji v pomladnih odtenkih, viseči cvetlični pirhi in praznične cvetoče namizne dekoracije. Zagotovo boste našli kakšno zamisel za praznično okrasitev vašega doma.

Lahko pa si pridete samo spočiti oči, še posebej, če si boste vzeli več časa za sprehod po arboretumu. Tam vse zeleni in cveti, kot se spodobi za prvi pomladni mesec. Še posebej privlačni so travniki, na katerih se razkazuje več kot petdeset vrst in sort narcis v najrazličnejših odtenkih bele in rumene barve.

 Z manjšo razstavo v velikonočnem času  Slovenski etnografski muzej obeležuje tristoletnico spokorniške procesije, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Hkrati je to delo številnih presežkov. Besedilo pasijona je v verzih v škofjeloškem narečnem jeziku na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks z letnico 1721 velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi.  Shranjen je v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi nastal.

 Vse več skupin, ki vsako jutro telovadijo po metodi 1000 gibov, je začelo vaditi tudi na prostem na javnih površinah: ob rekah, jezerih, morju, na travnikih, igriščih, parkiriščih, v parkih, itd. V ljubljanskem Tivoliju se na primer udeleženci zberejo na kotalkališču pri bazenu Tivoli vsak delovni dan ob 8. uri. Zadnje leto so namreč telovadili na daljavo, s pomočjo videoposnetkov.

Pri telovadbi upoštevajo nasvete Nacionalnega inštituta za javno zdravje in stroke za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom. Vadijo v skupinah po deset. Kjer pa se nabere več kot deset oseb, pa sestavijo dve manjši skupini.

Dobro počutje | mar. '21

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik nevrolog, predavatelj, prodoren mislec, človekoljub in eden najboljših poznavalcev alzheimerjeve demence in parkinsove bolezni pri nas. Je tudi plodovit pisec, avtor in soavtor mnogih strokovnih del ter poljudnih člankov. Prizadeva si za odpravo stigme in boljše ozaveščanje širše javnosti o teh hudih nevrodegenerativnih boleznih.

Kaj se vam zdi najprivlačnejše pri raziskovanju možganov?

Ta tematika me je zanimala že od mladosti naprej, še zlasti pa med študijem na fakulteti. Možgani so namreč tisti organ, s katerim se sprašujemo tudi o samem sebi in vesolju. V antični Grčiji, zibelki evropske civilizacije, se misleci niso mogli odločiti, kje je sedež intelekta in čustev – v srcu ali možganih. Največji starogrški filozof Aristotel je na primer menil, da so možgani nepomemben organ, ki ohlaja kri. Zdravnik Hipokrat pa je trdil, da so center naših čustev, misli, bolečin ipd.; povezal jih je tudi z nekaterimi boleznimi, na primer z epilepsijo.

mar. '21

Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.

Dobro počutje | mar. '21

Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi lahko rekli, da je prevladujoča barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zeleni preprogi narave.

Regrat (Taraxacum officinale F. Weber ex Wiggers) spomladi ne zraste zaman med prvimi. Ljudska imena zanj so farška plata, rumena reva, števnica, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, smolika, smočička, pljuščanec, pljuščankovina, otavčič, žehtelnica, žetelnica, žetejna, žoltenje, žoltenica, regvat, regrad, virgrat in vergrat.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: