Dobro počutje | nov. '21

Pregovor pravi, da zjutraj jej kot cesar, opoldne kot meščan, zvečer kot berač. V njem je veliko modrosti. Z zajtrkom moramo zagotoviti vsaj četrtino dnevnih potreb po hranilih in tretjino potreb po energiji. Če energije ne dobimo, telo preklopi na »stanje preživetja«, zato nam je zmanjka za reševanje nalog, postanemo nezbrani in vse manj sposobni misliti. 

Najpogostejša napaka, ki jo mnogi ljudje delajo, je izpuščanje zajtrka. To slabo navado odrasli prenašajo na otroke in vnuke in jim tako naredijo veliko škode. Zajtrk bi moral biti skupni družinski obred, saj z njim utrjujemo pozitivne vrednote: pripadnost in ljubezen, sprejetost, občutek varnosti in veselega vzdušja, kar nam dá moč za premagovanje stresov in utrjuje občutke estetike ob lepem pogrinjku in morebitni skupni pripravi.

 V Sloveniji je med 2.107.000 prebivalci 1.058.000 moških, njihova povprečna starost pa je bila v letošnjem prvem polletju 42 let, kažejo podatki Statističnega urada RS, ki so jih zbrali ob mednarodnem dnevu moških. Slovenija je poleg Švedske, Luksemburga in Malte ena od štirih članic Evropske unije, v katerih živi manj žensk kot moških, in sicer 99,4 ženske na 100 moških. Najpogostejše moško ime je še vedno Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka.

Podatki še kažejo, da imajo moški nižjo pričakovano življenjsko dobo, ki se je lani v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala. Tako je bila leta 2020 povprečna starost umrlih moških 75,3 leta, leta 2019 pa 78,7 leta. Je pa med umrlimi zaradi samomora moških približno štirikrat več kot žensk. Lani je bilo delovno aktivnih 81 odstotkov moških, kar je za odstotno točko več od povprečja v Evropski uniji.

Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je že trinajsto leto zapored podelilo nagrade in priznanja za najbolj urejena javna stranišča. Preverili so jih v 11 mestnih občinah, 84 drugih občinah in 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili straniščem namenjenim osebam na invalidskih vozičkih, letos pa so velik pomen dali na možnost uporabe razkužila in uporabo papirnatih brisač namesto električnih sušilcev za roke.

Najlepše urejeni toaletni prostori so v ptujski mestni občini, krški občini (v času trajanja akcije še ni bila mestna občina) in Bencinskem servisu Petrol Mlake, smer Italija.

 Policija je v zadnjem času zaznala več drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Storilci se pripeljejo z avtomobilom, največkrat dopoldne. Pod pretvezo, da so uslužbenci komunalnega ali katerega drugega podjetja, stanovalca zvabijo na prosto. Eden ga odpelje nekoliko stran in zamoti s prijaznim klepetanjem, medtem pa drugi neopazno stopi v hišo, pregleda notranjost ter pobere denar in vrednejše predmete. Potem se vljudno poslovijo in odidejo.

 Da ne bi bili tudi vi žrtev nepridipravov, upoštevajte nasvete policije. Bodite previdni – če na vrata potrka neznana oseba, ki sprašuje za pot ali prosi za kozarec vode, je ne spustite v stanovanje. Če se predstavlja za serviserja ali izvajalca kakšnih del (želijo napeljati kable, kopati jarke ali zbirajo staro železo), vedno zahtevajte, da vam pokaže identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Bodite pozorni na videz (oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim se je obiskovalec pripeljal (znamko, barvo, tip in registrske številke). Ne vabite obiskovalcev v notranje prostore, če pa z njimi stopite na prosto, imejte pod nadzorom vhodna vrata oziroma jih zaklenite in ključ imejte pri sebi (tudi če stopite samo »za vogal«). Na tako ravnanje opozorite tudi svoje sorodnike ali sosede, saj tatovi še posebej radi obiskujejo starejše osebe, ki živijo na samem.

 Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Tako je s svojimi borci dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Življenje in delo Rudolfa Maistra (1874-1934) lahko podrobneje spoznate z obiskom spletne strani www.rudolfmaister.si. Objavljeno je gradivo, ki ga hrani petnajst slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic, ter tudi osebni arhivi Maistrove družine. S pomočjo animacije, ki jo je izdelal Ciril Horjak, obiskovalca legendarni general in pesnik kar sam usmeri na svojo življenjsko pot in ga vodi skozi kraje, v katerih je pustil svoj pečat.

Danes  popoldne se začenja 37. slovenski knjižni sejem, ki pa bo tudi letos potekal le na daljavo, kot e-knjižni sejem z naslovom Knjige povezujejo. Trajal pa bo teden dlje kot običajno, tako se bo zaključil 5. decembra.

Na spletnem knjižnem sejmu bo sodelovala večina slovenskih založnikov, pripravili pa bodo bistveno manj dogodkov, okoli 60, ki jih bodo posneli in objavili na svoji spletni strani. Med drugim bodo to pogovori z avtorji, kot so Erica Johnson Debeljak, Bronja Žakelj, Aksinja Kermauner, Samo Rugelj, Aljoša Bagola, Miha Šalehar, Marjan Ogorevc in Goran Vojnović in v sklopu Cicifesta z nekaterimi avtorji otroških leposlovnih del.

 Verjetno ste zasledili več oglasov, ki opozarjajo moške na samopregledovanje mod in druge, na katerih so znani moški z brki? November je namreč tradicionalno namenjen ozaveščanju o zdravju moških, zato mu rečemo kar Movember, in na osveščanje opozarjajo (tudi) s tem, da si puščajo rasti brke. 

Zdravniki ugotavljajo – enako kažejo tudi svetovne raziskave - da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih h temu spodbudijo šele njihove partnerke, ki so vztrajne in zahtevajo ukrepanje. Zgodnje odkrivanje pa je ključnega pomena pri zdravljenju zlasti rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši rak pljuč, kože in debelega črevesja, redkeje rak sečnega mehurja, rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. 

Na današnji dan, 17. novembra 1941, je v takrat okupirani Ljubljani začel z oddajanjem Radio Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte. V eter je poslal 50 oddaj s 23 lokacij v Ljubljani. Radio je oddajal trikrat na teden po 15 minut. Vse oddaje so potekale zvečer, razen zadnje, v nedeljo, 4. aprila 1942, ko je stopila v veljavo uredba italijanskih oblasti, da morajo vsi lastniki radijskih sprejemnikov te oddati in s streh odstraniti antene.

Vsako oddajo so začeli s tiktakanjem ure in pesmijo Naprej zastave slave, na koncu oddaje pa so povedali, kdaj bo naslednje oddajanje. "V svojih oddajah so sodelavci Kričača dvigovali moralo, spodbujali ljudi k razmisleku in dejanjem upora, vlivali pogum in željo po boju, kar vse je bila tudi srčika vseh sporočil izvršnega odbora OF. Zanikali so tudi vse vznemirljive in siceršnje novice, ki so jih trosili tuji in domači sovražniki," so sporočili iz ljubljanske mestne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Dodali so, da je radio bolj kljuboval okupatorju kot pa informiral. Sedmega februarja 1942 so sodelavci radia pripravili tudi enourno kulturno oddajo z govorom Prežihovega Voranca, recitacijami in glasbo, oddajanje pa končali s pesmijo Hej Slovani. Šlo naj bi za prvi kulturno-umetniški program v okupirani Evropi med 2. svetovno vojno. Kljub prizadevanjem italijanski okupator radia ni nikoli odkril. 

 Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je med epidemijo  od 8 do 14 odstotkov odraslih pilo več alkohola kot pred njo. Povečale so se tudi težave, povezane z duševnim zdravjem.

Tako so ugotavljali v razpravi o alkoholni problematiki med epidemijo covida-19, ki jo je NIJZ pripravil v okviru projekta Sopa, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Kot  je izpostavila Tadeja Hočevar, vodja projekta Sopa pri Agenciji za varnost v prometu ugotavljajo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znašal 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Policija je od začetka januarja pa do konca novembra 2020 obravnavala 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019.

 Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika (14. november) ustvarila dokumentarni film in  stand-up komedijo, ki bosta na ogled v decembru. Pripravili so tudi glasbeni videospot, ki je dostopen ljudem z izgubo sluha. Ob tem opozarjajo na pravico gluhih otrok do izobraževanja v svojem jeziku in o svojem jeziku.

V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, približno 1500 se jih sporazumeva v slovenskem znakovnem jeziku. Ta ima 21 tisoč kretenj, kar pa je premalo za potrebe gluhih, da bi lahko enakovredno sodelovali v različnih oblikah družbenega življenja, na kar opozarja zveza. Prav tako nimajo vsi otroci in mladi možnost izobraževanja v znakovnem jeziku. Komunikacija povzroča hudo osamljenosti 150 gluhih starejših, ki bivajo v domovih za starejše občane. Ne morejo se namreč vključevati v redne aktivnosti doma in razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše v katerih gluhi bivajo skupaj.

nov. '21

Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.

Zgodbe | nov. '21

»Saj sem vedela, da bo Beni dobil zlato medaljo,« je rekla njegova 95-letna babica Marija Stanovnik, ki v živo ali pa ob televizijskih prenosih tekem zanj zvesto navija, in to v navijaški majici. Kanuist Benjamin Savšek, ki nas vse navdušuje s svojimi športnimi rezultati, izhaja iz tesno povezane družine, v kateri uspehi enega osrečujejo vse.

Beni je s svojo prijaznostjo in ustrežljivostjo že v otroštvu marsikomu zlezel pod kožo. »Vsi trije najini sinovi, med katerimi je le majhna razlika v letih, so vljudni in prijazni, toda v primerjavi z Jonasom in Domnom je najmlajši malce odstopal; če je srečal starejšo gospo, ki je iz trgovine nosila polne vrečke, ji je z veseljem pomagal in se z njo pogovarjal,« povesta mama Metka in oče Matjaž Savšek. Matjaž je odraščal na bregovih Save, saj izhaja z Broda, ki ga danes marsikdo napačno prišteva kar k Tacnu, kar domačine seveda moti. Od malega je veslal, toda predvsem za dušo. Je pa imel njegov brat Iztok velik potencial, vendar se je moral zaradi zdravstvenih težav profesionalnemu veslanju odpovedati. »Danes bi znali težave z neenakomerno rastjo skeleta regulirati, takrat pa ni bilo druge izbire.«

Dobro počutje | okt. '21

Naše telo nenehno napadajo vsiljivci (virusi, bakterije ...) in mora nanje takoj in sproti odgovarjati. Od dobre organizacije in sinergičnega delovanja obrambnega sistema je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Pomembno je uživati raznovrstne, polnovredne in uravnotežene obroke hrane.

 Za dobro delovanje imunskega sistema je nujno usklajeno delovanje več organov in tkiv: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca (timusa), mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic T, ki v telesu napadajo vsiljivce. Priželjc se s staranjem krči in izgublja moč. Zato telo najprej potrebuje cink, ki spodbuja delovanje priželjca.

okt. '21

Verjetno ni nikogar med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti skrb za starejše, ki spadajo med najranljivejše skupine prebivalstva, prednostna usmeritev naše družbe. Pa vendar se zadnjih deset let ali celo več ne moremo pohvaliti, da to resno mislimo in tako tudi ukrepamo. To nam je na boleč način pokazala epidemija koronavirusa. O tem, katere ukrepe izvajajo in načrtujejo za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije, smo se pogovarjali z Janezom Ciglerjem Kraljem, ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prosti čas | okt. '21

Tisti, ki smo izgubili ljubljeno osebo, se še posebej skrbno ukvarjamo z urejanjem grobov. Dokazano je, da je cvetje balzam za dušo in srce, zato je mogoče na tak način tudi izražati žalost in ohranjati spomin na nam ljubo osebo.

Saditev cvetlic na grobu je hkrati tudi izziv, saj želimo, da bi bil grob urejen v vseh letnih časih. Prav tako kot na okrasnih gredicah tudi na pokopališču upoštevamo, na kateri legi je grob. Ali je v senci ali bo ves dan obsijan z močnim soncem? Izbiramo odporne rastline, ki prenašajo nizke temperature in so enostavne za vzgojo.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: