Dobro počutje | jun. '21

Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo letno le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropske unije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.

Najbolj zdrave in hranilne so manjše morske ribe (sardela, sardon, skuša, brancin, orada, cipelj, mol, ribon, špar, škarpina, tudi tuna, morski list, kovač, losos ...) kot tudi sladkovodne ribe (postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica ...). Vse lahko dobimo v ribarnicah.

Po mnenju meteorologov lahko v prihodnosti pričakujemo vse pogostejše, daljše in močnejše vročinske valove. Že v prihodnjem tednu naj bi se temperature povzpele krepko nad 30 stopinj, kar je lahko nevarno zlasti za starejše prebivalce in kronične bolnike.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme adaptacije v telesu. Zaradi  oslabljenega telesa ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši. Simona Perčič z NIJZ svetuje, naj svojci redno preverjajo, kako se počutijo njihovi starejši sorodniki, sosedje ali znanci pa naj bodo pozorni na osebe, ki živijo same. Spodbujajte jih h pitju tekočine,  najbolje, da jim kar pripravite kozarce z vode, saj gazirane tekočine telo hitreje dehidrirajo. Med tistimi, ki jih vročina še bolj »zdela« so kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa prekomerno prehranjeni in duševno bolni.

Jutri zvečer bo že 19. Poletna muzejska noč, ki je namenjena promociji muzejev in galerij ter slovenske kulturne dediščine. Sodeluje 76 muzejev in galerij, več dogodkov bo potekalo v živo. Obiskovalcem svetujejo, da se pred prihodom pozanimajo glede pogojev obiska.

Poletno muzejsko noč prireja Skupnost muzejev Slovenije, tokrat brez finančne podpore ministrstva za kulturo. Na skupno 158 prizoriščih, tudi na prostem, bo v soboto med 18. uro in polnočjo bo skoraj 300  različnih dogodkov: odprtja razstav, otroške in družinske delavnice, koncerti, vodstva in drugi posebni dogodki … Prost vstop bo omogočen tudi tistim, ki raje sami raziskujejo zgodovino in umetnost. Na spletni strani www.sms-muzeji.si najdete več informacij.

 Z odprtjem razstave Najljubši literarni junaki so se v Ljubljani začeli 26. Slovenski dnevi knjige.  Do nedelje se bo na vrtu Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani zvrstilo veliko dogodkov. Dnevi knjige potekajo tudi v Novi Gorici, Mariboru, Celju, Brežicah, Hrastniku, Lenartu, Novemu mestu, Ormožu in Sežani.

Na vrtu Društva slovenskih pisateljev bodo dopoldne delavnice za otroke in mladino, v popoldanskem času pa predstavitve novih knjig in okrogle mize z aktualnimi temami. Med drugim bodo gostili Martina Previšića, Anno Höglund, Lauro Freudenthaler, Pio Leino in Noro Verde ter več slovenskih avtorjev denimo Andreja Blatnika, Mirano Likar, Braneta Mozetiča, Nino Dragičević, Miriam Drev, Meto Kušar, Jasmina B. Freliha, Boruta Kraševca, Arjana Pregla, Muanisa Sinanovića in Dejana Kobana.

 Društvo Modro nebo, društvo za popularizacijo samooskrbe in zelenega turizma v sodelovanju z Zavodom Rihtarjeva domačija prireja pohod Po sledeh razbojnikov v Babnem Polju – Poduk o neustrašnosti Baltazarja Hacqueta. Potekal bo v nedeljo, 20. junija 2021. Zborno mesto je ob 14. uri na Rihtarjevi domačiji (Babno Polje 67, Babno Polje).

 Pohodniki se bodo sprehodili po poti med Babnim Poljem in Babno Polico, ki jo je pred več kot 200 leti prehodil tudi Baltazar Hacquet, avtor knjige Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. Te poti so v preteklosti uporabljali tudi turški razbojniki, o čemer in še o drugih zanimivostih iz zgodovine teh krajev bodo udeleženci slišali še več. Obenem bodo spoznavali tudi rastline, ki uspevajo na tem območju. Pot, ki je dolga približno 12 km, naj bi  prehodili v predvidoma 4 urah in dan zaključili z okušanjem lokalnih dobrot.

 Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi v društvu Humanitarček poudarjajo, da si nihče ne zasluži nasilnega vedenja od drugih. Ker predvsem starostniki o tem ne zmorejo spregovoriti, je pomembno, da govorimo mi. Njihovemu pozivu se pridružuje varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da so starejši ena najbolj ranljivih skupin, ki je mnogokrat spregledana in preslišana. Na pojav nasilja moramo biti pozorni ves čas in ukrepati, če ga zaznamo, je opozoril Svetina in pozval k pozitivnemu odnosu do staranja. Ob tem je izpostavil, da nobena okoliščina ni in ne sme biti opravičilo za nasilno dejanje.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo od jutri, 16. junija, dalje postopoma ponovno sprejemal stranke, praviloma ob predhodnem naročanju in ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov (obvezno nošenje mask, spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, ipd.) na vseh območnih enotah in izpostavah.

Dovoljeni bodo tudi fizični obiski strank v prostorih zavoda na podlagi predhodnega naročila preko enotnega klicnega centra (EKC). Nenaročene stranke pa bodo sprejeli v primerih, ko je to zaradi vodenja postopkov in uveljavljanja pravic stranke nujno potrebno in nimajo znakov okužbe.

 V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) predlagajo spremembo pogojev za pridobitev varstvenega dodatka. Zdi se jim nedopustno, da do njega niso upravičene upokojenke, mlajše od 63 let in upokojenci, mlajši od 65, tudi če prejemajo samo 200 ali 300 evrov pokojnine.

Varstveni dodatek, ki znaša v povprečju 153 evrov (najvišji znesek je sicer 189 evrov na mesec), prejema le nekaj več kot 23.500 upravičencev. To je veliko premalo, če upoštevamo, da več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino nižjo od 703 evrov – to pa je  znesek, ki po besedah predsednice Sindikata upokojencev Slovenije Francke Ćetković označuje prag revščine. Res je postopek za pridobitev varstvenega dodatka zdaj nekoliko krajši in obrazec poenostavljen, vendar pa ostajata vsaj dve veliki oviri za upravičence.

 Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) naj bi pri nas živelo okoli 300 ljudi, starih sto ali več let. Pričakovana življenjska doba se zadnjih 30 let daljša; povprečen Slovenec bo dočakal okoli 80 let. 

V Sloveniji naj bi trenutno živelo 281 ljudi, starih sto ali več let, med njimi 51 moških in 230 žensk. Med najstarejšimi živečimi Slovenci je s 107 leti pisatelj Boris Pahor, rojen 26. avgusta 1913, sicer eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Preživel je špansko gripo, pet koncentracijskih taborišč in tuberkulozo, za STA pa je povedal, da dvakrat dnevno jemlje zdravila, s katerimi bo premagal tudi novi koronavirus. Pahor je vse življenje jedel malo mesa in malo maščobe, njegova hrana je le malo zabeljena, krompir v solati pa tudi ne sme plavati v olju, je dejal. Med skrivnostmi dolgega življenja je omenil tudi domačo juho in mineštro, pa tudi četrt kozarčka dobrega domačega likerja.

 Verjetno ste že kdaj kakšno stvar, ki je ne potrebujete več, prodali prek spletnega oglasnika bolha.com. Ta je svoje delovanje prek pilotnega projekta Lokalna bolha.com in v sodelovanju z zavodom Knof razširil na fizične prodajalne. Postopek je zdaj poenostavljen tako za kupce kot prodajalce. Stvari, ki jih želite prodati, prinesete v enega od butikov ponovne uporabe Stara šola. Trenutno delujejo v Krškem, Brežicah, Litiji in Sevnici, kmalu naj bi se jim pridružili novi. V butiku je fotokotiček (t. i.

 Pošta Slovenije že deveto poletje zapored pomaga Zvezi prijateljev mladine Slovenije zbirati šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin. V akciji Poštar Pavli polni šolske torbe vabijo stranke, da do 6. avgusta v njihove poslovalnice prinesejo zvezke, pisala, barvice, ravnila in druge šolske potrebščine oziroma jih kupijo v njihovih poslovalnicah, ter jih oddajo v posebne košare.

 Poleg tega zbirajo tudi finančne prispevke za nakup delovnih zvezkov, torb in drugih šolskih potrebščin. Pomagate lahko s pošiljanjem SMS sporočil na telefonsko številko 1919: s ključno besedo SOLA prispevate 1 evro, s ključno besedo SOLA5 pa 5 evrov. Večje zneske lahko vse do 9. oktobra 2021 nakažete na TRR SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI12 1724511900002,  namen: 'Poštar Pavli polni šolske torbe'.

 V Sloveniji deluje že več kot 220 Demenci prijaznih točk (DPT), ki jih odpirajo na pobudo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Namenjene so osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in vsem ostalim, ki potrebujejo svetovanje o tej bolezni.

 Nedavno so prve štiri Demenci prijazne točke odprli v ljubljanskih enotah Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in sicer v lekarnah Bežigrajski dvor, Metelkova, Moste in Rakovnik, še ta mesec bosta odprti še v Lekarni pri ZD Grosuplje in Lekarni Medvode. Zaposleni v lekarnah bodo osveščali stranke (in kolege) o demenci, z osebami z demenco se bodo primerno sporazumevali in jim pomagali, če bodo potrebovali pomoč ali bodo morda zatavali v lekarno.

 V Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo v torek, 8. junija, potekal večer resničnih zgodb, katerih skupni imenovalec je upanje, ki jadra od komike do tragike. Z vami bo osem pripovedovalcev in pripovedovalk, nekdanjih slušateljev Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja: Jožica Hribar, Petra Muhič, Jože Hanc, Barbara Zonta, Maša Jazbec, Sanja Pregelj in Nataša Polanec.

Ob lepem vremenu bo pripovedovalski večer, ki se začne ob 19. uri,  potekal na vrtu domačije, če bo vreme slabo pa v dvorani na podstrehi.

jun. '21

Turizem je zagotovo ena izmed gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj ko se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci, ki iščejo čim bolj inovativne zamisli za privabljanje turistov. Domačih in tujih. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Na mednarodni turistični borzi Fitur Madrid so nagradili promocijski video, ki predstavlja Slovenijo kot odlično izbiro za gastronomska doživetja. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena izmed prednosti in hkrati priložnost, da dodatno okrepimo našo pozicijo sodobne, zelene, v trajnost usmerjene turistične destinacije, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.

jun. '21

Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, marsikateri nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.

Dodatno težavo predstavlja delovni čas omenjenih ustanov, ki se skrajšuje, pred vhodom se nabirajo dolge vrste, ljudje čakajo v različnih vremenskih razmerah, saj preventivni zdravstveni ukrepi zaradi covida-19 omejujejo število oseb v poslovalnici. Starejši se upravičeno počutijo prizadete in nemočne. Vsi niso vešči urejanja zadev prek računalnika, marsikateri ga sploh nimajo, v oddaljenih krajih je tudi signal slab ali pri hiši sploh ni interneta.

 Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo bodo vozovnice za brezplačni javni medkrajevni potniški promet za upokojence veljale še eno leto. Zaradi epidemioloških razmer bo veljavnost podaljšana samodejno, brez vložitve ponovne vloge -  ko se bo potnik prvič registriral na eni od medkrajevnih linij.

Vozovnicam z veljavnostjo od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 se tako na primer veljavnost podaljša do 30. junija 2022 in vozovnicam z veljavnostjo od 1. avgusta 2020 do 31. julija 2021 do 31. julija 2022.

maj '21

V uredništvo smo letos dobili kar nekaj pisem s podobno vsebino. V njih nam bralci pišejo, da imajo starše, ki jih je prizadela možganska kap ali pa so bili operirani na kolku. Odpustili so jih iz bolnišnice, a ker živijo sami, nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Starši ne morejo sami vstati, kaj šele, da bi šli samostojno v trgovino, si kaj skuhali, pomili posodo ... Nekateri so tudi napisali, da živijo v drugem kraju, celo v tujini, da imajo svojo družino z otroki, ki se še šolajo, ali da jim delodajalec ne dovoli vzeti dopusta za nego starša itd. Stiske enih in drugih so takrat neizmerne.

maj '21

Ne le da zagovarja odgovoren odnos do okolja, po teh načelih se trudi tudi živeti. Prof. dr. Dušan Plut, geograf, zgodovinar, ekolog in zaslužni profesor ljubljanske univerze, se je na pogovor pripeljal s kolesom, čeprav je zunaj snežilo. Ob osamosvojitvi Slovenije je za krajši čas šel v politiko in predsedoval zeleni stranki, ki se je pridružila Demosovi vladi, in bil izvoljen v predsedstvo Republike Slovenije. Potem je nadaljeval akademsko pot. Ves čas je družbeno angažiran intelektualec, še posebej kritično opozarja na ekološke probleme. Prepričan je, da se brez korenitih sprememb človeštvu slabo piše. Že desetletja živi v Ljubljani, a je še vedno povezan z rodno Belo krajino. Tudi kot upokojenec ne miruje, med drugim je še vedno dejaven v Svetu za varovanje okolja pri SAZU in tudi v belokranjskem ekološkem društvu Proteus.

Dobro počutje | maj '21

Dober zobozdravnik bo naredil vse, da bomo imeli čim dalj časa svoje zobe, puljenje je res zadnji ukrep. Z razvojem materialov in tehnologij so namreč tako zdravljenje kot rekonstrukcija, nadomeščanje in obnavljanje zob ter korekcija ugriza zelo napredovali. Moderno zobozdravstvo zmore marsikdaj pomagati tudi v primerih, ki so na videz brezupni.   

Rodimo se z nastavki za 20 mlečnih zob, ki so varno skriti v dlesni. Prvi zobje začnejo rasti večinoma pri šestih mesecih, drugi pa izrastejo nekako do dveh let in pol. Okoli šestega leta začnejo mlečne zobe izpodrivati stalni zobje, zato do približno 12. leta starosti drug za drugim izpadejo. Večina od 32 stalnih zob izraste do 13. leta, le osmice, modrostni zobje, šele med 17. in 21. letom (nekaterim pa ne izraste niti en modrostni zob). Stalni zobje nam lahko dobro služijo vse življenje, seveda če zanje zgledno skrbimo. Napačno je namreč prepričanje, da staranje nujno spremlja izguba zob. To velja le, če zanje ne skrbimo, če pa jih ustrezno negujemo in redno obiskujemo zobozdravnika, bo zobovje zdravo in funkcionalno tudi v starosti. Seveda na stanje zob pa tudi dlesni in sploh ustne votline vplivajo še drugi dejavniki – nekatere bolezni, kot je sladkorna bolezen, razvade, zlasti kajenje, ter poškodbe in dedni dejavniki, na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: