Med najbolj spoštovane starejše pri nas zagotovo spada upokojena pravnica Anka Tominšek, ki kljub 91. letu starosti še vedno spremlja družbeno dogajanje ter se odziva na težave in izzive, ki zadevajo starejše. Dolenjka, po rodu iz Vrhovske vasi pri Cerkljah ob Krki, je več kot 60 let živela v Ljubljani, po smrti moža in zaradi zdravstvenih razlogov pa že osem let prebiva v stanovanju za starejše v Izoli. Večji del delovne dobe je bila sodnica in predsednica specializiranega sodišča za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije ob mednarodnem dnevu bele palice (15. oktober) družbo pozivajo, naj prevzame svoj del odgovornosti za enakopravno vključevanje slepih in slabovidnih.

Kot so zapisali v poslanici, v Sloveniji potrebujemo okrepitev tiflopedagoške stroke, ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov, učinkovitejšo celovito rehabilitacijo, sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti. Posebej so opozorili na nepraktične ali nepravilno izvedene prilagoditve, ki jih ustanove ali posamezniki izpeljejo, ne da bi se prej posvetovali z uporabniki.

6. oktobra obeležujemo Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Ta opozarja na pomembno, a pogosto spregledano vlogo ljudi, ki poleg svojih vsakodnevnih obveznosti skrbijo za družinskega člana ali drugo bližnjo osebo.

Za prepoznavnost in podporo neformalnim oskrbovalcem si prizadeva Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. V sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers v letošnji kampanji v ospredje postavljajo položaj zaposlenih neformalnih oskrbovalcev – ljudi, ki poleg svoje službe skrbijo za bližnjega. Sporočilo kampanje je preprosto: Oskrba bližnjih se ne drži urnika. Potreba po oskrbi se spreminja. Prilagoditi se mora tudi trg dela. Brez fleksibilnosti ne gre.

 Zobozdravniki so četrto vseslovensko akcijo odprtih vrat zobozdravstvenih ambulant tokrat razširili na ves teden, saj traja od danes do petka, 9. oktobra.

V njej sodeluje 60 zobozdravnikov in zobozdravnic, pacientom pa je voljo več kot 450 brezplačnih terminov za kratke, 15 ali 30-minutne posvete oziroma preglede. Akcija je namenjena predvsem tistim, ki nimajo izbranega zobozdravnika ali pa ga že dolgo niso obiskali, pa tudi ostalim, ki bi se želeli posvetovati o svojem ustnem zdravju, težavah ali možnostih nadaljnje obravnave. Zobozdravniki jim svetujejo, da vnaprej razmislijo o morebitnih težavah in naj imajo pripravljena vprašanja in morebitno dokumentacijo.

Policija na slovenskih cestah ta teden izvaja nacionalno preventivno akcijo Osredotoči se na cesto. Cilj akcije, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa (AVP) je spodbuditi vse udeležence v prometu k odgovornosti in spremembi vedenjskih vzorcev in opozoriti na nevarnosti motilcev pozornosti v prometu.

Policisti bodo bo do vključno nedelje še posebej dosledno nadzirali uporabo mobilnih telefonov ter drugih naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo vidno ali slušno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila.

 Včeraj se je zaključil jubilejni 25. Festival za tretje življenjsko obdobje,  ki je tokrat v ospredje postavil pomen izobraževanja, novih priložnosti in aktivne vloge starejših. Včasih nas na popolnoma novo pot postavi življenje samo s kakšnim nepričakovanim dogodkom. Kako lahko preizkušnje človeka spremenijo, a ga ne ustavijo, so želeli organizatorji festivala pokazati s kampanjo #Zmorem. Njen ambasador je Anton Donko iz Ljubljane, ki je po možganski kapi z vztrajnostjo, podporo bližnjih in učenjem ponovno osvojil številne spretnosti ter si povrnil velik del samostojnosti. Kako se je spoprijel z novim izzivom, je opisal v knjigi Vrnitev v življenje.

ZDRAVJE

Bolečina v kolku se navadno ne pojavi čez noč. Sprva jo občutimo le ob večjih obremenitvah ali daljši hoji, nato postaja vse pogostejša. Težje si obujemo čevlje, stopnice terjajo od nas vse večji napor, hoja pa ni več tako sproščena kot nekoč. Ko začne bolečina motiti spanec in vsakodnevne dejavnosti, je čas za pregled pri zdravniku.

Ena najpogostejših degenerativnih bolezni sklepov je artroza kolka. »Pri njej postopoma prihaja do propadanja sklepnega hrustanca in sprememb drugih struktur sklepa, zaradi česar se zmanjšuje gibljivost, pojavijo se bolečine, v napredovali fazi pa je lahko močno omejena tudi hoja,« pojasnjuje Nejc Kurinčič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Na vprašanje, kdaj pomisliti na artrozo kolka, odgovarja: »Najznačilnejši znak artroze je bolečina v dimljah, ki se lahko širi po stegnu proti kolenu ali v...

PREHRANA

Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje ogljikove hidrate krivijo za vse svoje tegobe, od debelosti do bolezni? Nasprotno pa beljakovine in vitamine dojemajo kot gradnike zdravja ter njihovo pomanjkanje povezujejo z boleznijo in izgubo mišic. K veliki zmoti glede ogljikovih hidratov veliko prispevajo najrazličnejše diete samooklicanih mojstrov hitrega hujšanja.

Res je, da ob izločanju ogljikovih hidratov že v prvih dneh hitro izgubimo nekaj kilogramov. A to ni maščoba, temveč voda. Ogljikovi hidrati se v telesu shranjujejo kot glikogen, vsak gram glikogena pa nase veže od 3 do 4 grame vode. Ko iz prehrane črtate ogljikove hidrate, telo porabi glikogen in izloči vodo. Ljudje to vidijo na tehtnici in sklepajo: »Ogljikovi hidrati so krivi za mojo težo.« Toda ogljikovi hidrati imajo zelo pomembno vlogo, ki je ne smemo zanemariti. Preprosto bi jih lahko primerjali s suhimi drvmi, ki gorijo v peči in grejejo sobo. Telo ogljikove hidrate najlaže in najhitreje pretvori v energijo. Iz enega grama ogljikovih hidratov telo pridobi 17 kJ oziroma 4 kilokalorije.

 Ob današnjem mednarodnem dnevu starejših so v ospredju pozivi k rešitvam, ki bi starejšim omogočile dostojno življenje. Kar nekaj jih predstavljajo tudi na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka še danes v Cankarjevem domu v Ljubljani. Še imate čas, da se udeležite katerega od dogodkov s področij vseživljenjskega učenja, kulture, zdravja, izobraževanja, ustvarjalnosti, druženja, dobite strokovne nasvete različnih strokovnjakov, prisluhnete pogovorom z zanimivimi gosti ali si ogledate pevske, plesne ali glasbene nastope.

"Nikoli ni prepozno za nov začetek, za učenje," je danes poudaril Marjan Sedmak iz MZU Ljubljana na otvoritveni slovesnosti 25. F3ŽO v Cankarjevem domu. Številne goste in upokojence je nagovorila častna pokroviteljica festivala predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, vseživljenjsko učenje ni zgolj vprašanje izobraževanja, temveč pomemben del kakovostnega staranja.

Pozdravil je tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič in ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki je poudarila, da smo se tudi po zaslugi tega festivala naučili, da starost ni nekaj, česar bi se bali.

 Geslo današnjega svetovnega dneva srca Vsak utrip šteje opominja, da zdravje srca ni samoumevno. Svetovna zveza za srce opozarja, da so lahko bolezni srca in ožilja pogosto skrite očem, njihovi znaki pa so lahko blagi, nespecifični ali spregledani. Zato je pomembno, da jih znamo prepoznati, da skrbimo za svoje srce in da ob opozorilnih znakih pravočasno ukrepamo.

 Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, navajajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Po podatkih iz leta 2024 so predstavljaje 36 odstotkov vseh smrti, pri ženskah pa 42 odstotkov. Vsak dan zaradi njih umre 21 ljudi. Za svoje srce lahko naredimo veliko z zdravo prehrano, rednim gibanjem, skrbjo za primerno telesno težo, dobrim spanjem in obvladovanjem stresa, pa tudi tako, da ne kadimo, je na novinarski konferenci pred dnevom srca opozoril predsednik društva Matija Cevc. Odgovornost za zdravje po njegovem pomeni, da svoje zdravje spremljamo in poznamo dejavnike tveganja. Ob tem je treba pravočasno preveriti delovanje ledvic, ki so tesno povezane s srcem. Če njihovo delovanje peša, je bolj ogroženo tudi srce, in obratno. Ledvična bolezen je še posebej pogosta pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčnim popuščanjem. Pomembno je zgodnje odkrivanje ledvične okvare, je še opozoril.

 Jubilejni 25. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) bo med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu v Ljubljani povezal znanje, izobraževanje, kulturo, zdravje, ustvarjalnost, druženje in aktivno sodelovanje generacij. Festival je hkrati uradna obeležitev Mednarodnega dne starejših, 1. oktobra, v Sloveniji.

Osrednja rdeča nit letošnjega festivala, ki ga soorganizirata Proevent in Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU, je vseživljenjsko učenje, njegovo geslo pa »Vsi smo ena generacija!« V treh dneh se bo zvrstilo več kot 400 brezplačnih dogodkov in aktivnosti, med njimi strokovna omizja, predavanja ter delavnice o aktualnih temah: od vseživljenjskega učenja po 65. letu, dolgotrajne oskrbe, demence, človekovih pravic in dostojanstvenega staranja do bivanja, novih tehnologij in medgeneracijskega sodelovanja. 

NAŠ POGOVOR

Težave z duševnim zdravjem niso neizogibni del staranja. Žal pa niso redke, saj so starejši tako fizično kot duševno zelo krhki, hkrati pa pogosto podcenjujemo škodljiv vpliv slabe socialne mreže in osamljenosti. Pri neobičajnem vedenju in motnjah razpoloženja večinoma pomislimo na demenco, zato depresijo velikokrat spregledamo. Kako prepoznati znake in kako pomagati bližnjemu v stiski, smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Polono Rus Prelog, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer starejšim pacientom z duševnimi motnjami in demenco zagotavljajo specializirano oskrbo.

Prehrana

Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.

Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.

Digitalni kotiček

Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.

Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.