jun. '18

Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovi dosežki pri znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč čez naše meje – sodeloval je v več mednarodnih asociacijah, pomembna je njegova vloga pri oblikovanju e-regij in na področju evropskih živih laboratorijev. V okviru podoktorskega študija s področja informacijskih sistemov je študiral v ZDA, kasneje pa je tri semestre predaval na School of Business univerze v Denverju. Je tudi eden izmed ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. Njuno poslanstvo je spodbujanje aktivnega staranja, pomemben del tega pa je e-povezovanje. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji …

Organizacije starejših po vsem svetu ob današnjem mednarodnem dnevu osveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. juniju, opozarjajo na pravico do življenja brez nasilja. V Društvu SOS telefon pa poudarjajo, da bi se morali problematike lotiti sistematično.

"Nasilje nad starejšimi je problem, ki zahteva posebno občutljivost in obravnavo," je dejala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Pri tem bi bilo treba po njenih besedah bolj dejavno vključiti tudi zdravstvo, ker bi morale biti patronažne službe bolj vključene v obravnavo problematike. Prad tako bi se morali po njenem mnenju bolj sistematično in intenzivno lotiti problematike nasilja nad starejšimi v ustanovah, ki je še popolnoma nepokrita. S takim pristopom bi lahko prišli do ustreznih podatkov o obsegu in vrstah takšnega nasilja in razvili specializirane storitve.

Vsako tretjo soboto v juniju slovenski muzeji in galerije svoja vrata odprejo tudi ponoči. Letos bo poletna muzejska noč jutri, 16. junija, ko bo od 18. do 24. ure brezplačni vstop v kulturne hrame, večina bo pripravila še dodatne programe.

Tako Pokrajinski muzej Celje vabi na vodeni ogled razstave Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes v Stari grofiji. V Ljubljani bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravili vodene oglede po razstavah, kulinarično druženje, športno razgibavanje ter nočno raziskovanje gradu Fužine. V Slovenskem etnografskem muzeju bo muzejska noč ubrana na temo čebelarstva (ob novoodprti razstavi Kjer so čebele doma). Povezali so se tudi s Slovensko veteransko avto moto zvezo, ki v parku Tabor (12.00 - 20.00) pripravlja razstavo in ocenjevanje okoli 30 starodobnih vozil, pred Kavarno SEM pa bo predstavljeno vozilo Piaggio Ape (it. čebela) ter nekaj skuterjev Vesp (it. osa). V Narodni galeriji bodo vsake pol ure potekala kratka javna vodstva za odrasle in otroke.

 Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi osebami se Zveza društev upokojencev Slovenije s kampanjo ADA (Age Demands Action) pridružuje tisočim iz 47 držav, ki zahtevajo pravico starejših oseb do življenja brez nasilja in zlorab, so sporočili iz ZDUS.

Obstoječi mehanizmi zaščite človekovih pravic niso dovolj učinkoviti, da bi se zaščitile in spoštovale pravice starejših oseb. Da bi se to spremenilo, ZDUS apelira na Vlado RS Slovenije, da se njegovi predstavniki udeležijo 9. zasedanja Odprte delovne skupine Združenih narodov za staranje (23. - 26. 7. 2018) in na mednarodni ravni opozorijo na spoštovanje pravice do samostojnosti in neodvisnosti starejših oseb ter opozorijo na pereč problem nasilja, zanemarjanja

Slovenija se je pridružila mednarodni krvodajalski kampanji MISSING TYPE (Manjkajoča črka), katere osrednji namen je ozavestiti javnost o vsakodnevni potrebi po oskrbi bolnikov s krvjo ustrezne krvne skupine. Zato  pozivajo podjetja, da iz svojih logotipov odvzamejo črke A, 0, B in AB, ki predstavljajo krvne skupine. Tudi VZ_JEMN_ST podpira akcijo.

Tema današnjega svetovnega dne krvodajalcev je krvodajalstvo kot dejanje solidarnosti. S sloganom: “Pomagaj nekomu. Daruj kri. Deli življenje,” želijo opozoriti  na vloge, ki jih ima prostovoljni sistem krvodajalstva pri spodbujanju ljudi, naj skrbijo drug za drugega, in ustvarjajo socialne stike ter povezano skupnost.

Ameriški spletni velikan Google, ki od leta 2014 ponuja storitev Street View (Ulični pogled) tudi za Slovenijo, bo  naše ulice in ceste fotografiral znova in tako posnetke posodobil. Pravna podlaga pri tem po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ostaja enaka kot ob prvem snemanju.

Googlov Ulični pogled uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Storitev pokriva številne države, uporabnikom pa so na voljo tudi tematske vsebine zanimivih krajev. Z namenom posodobitve posnetkov se bodo Googlovi snemalci tudi v Sloveniji znova odpravili na ceste. Snemanje bo predvidoma potekalo od 15. junija do konca avgusta, je razvidno iz podatkov na Googlovih spletnih straneh.

 Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je Urad RS za intelektualno lastnino skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije postavil panojsko razstavo, ki na poljuden način prikazuje zanimivosti iz sveta patentov, modelov, znamk, pojasnjuje avtorske pravice in kaže primere iz tehniške zgodovine.

Razstava »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo« seznanja mimoidoče z vlogo intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju, s posledicami zlorabe ter pozitivne učinke njenega spoštovanja. Predstavljenih je 20 kratkih zgodb, iz katerih boste izvedeli, kdo je bil prvi lastnik avtomobila na Kranjskem, ali je bil res Slovenec predlagatelj prve poštne znamke, kateri slovenski izdelek je bil najbolj kopiran, ali je bil Michael Jackson lastnik patenta ter, kako se sliši zvočna znamka.

 V Domu Marije in Marte v Logatcu je v okviru programa 'Pazi nase in (po)skrbi zase' potekalo usposabljanje, ki je bilo namenjeno prostovoljcem, voditeljem skupin starih ljudi za samopomoč in drugim, ki želijo s primernim gibanjem, prehrano in zdravim življenjskim slogom prispevati k upočasnitvi upada mišične in kostne mase v starosti.

Usposabljanje in izobraževanje je organizirala Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije skupaj z ministrstvom za zdravje v okviru nacionalnega progama  Dober tek Slovenija Predavali sta Vesna Rauter, profesorica športne vzgoje (na fotografiji) in Anja Fošnarič, magistrica varne prehrane in nutricistka. Udeleženci so med drugim slišali marsikaj koristnega o gibanju in o primerni prehrani za starejše.

 Saj poznate pregovor Dober glas seže v deveto vas? V obdobju razmaha družabnih obrežij in novih tehnologij namesto glasu pogosteje po svetu širimo lepe fotografije, ki marsikoga premamijo, da bi si vsebino ogledal na lastne oči.

 In to dejstvo želi izkoristiti Slovenska turistična organizacija (STO). Da bi turistom lepote Slovenije približali na različne načine, uporabnike družbenih omrežij vabi, da delijo fotografije ali video posnetke svojih doživetij na določenih krajih in  pri tem uporabijo ključno besedo (hashtag) #ifeelsLOVEnia. Na ta način lahko vsak prebivalec postane ambasador Slovenije.

 Z baletno predstavo Labodje jezero, ki jo bodo izvedli plesalci Opere in baleta SNG Maribor se danes ob 21. uri začenja deseti festival Junij v Ljubljani. Na Kongresnem trgu ali v parku Zvezda se bo do  21. junija zvrstilo najmanj 30 plesnih, glasbenih in gledaliških dogodkov.

 Dopoldan in popoldan (ob 10. in 17. uri)  bodo prišli na svoja račun otroci na delavnicah, lutkovnih, gledaliških, glasbenih in plesnih predstavah,  večeri pa bodo namenjeni vrhunskim umetniškim dogodkom.  Med drugim bo 13. junija nastopil Državni ansambel Ruski kozaki.

jun. '18

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe. Na Brdu pri Kranju je bila v prvi polovici maja konferenca, posvečena predvsem neformalni oskrbi v Sloveniji.

Kdo so družinski in drugi neformalni oskrbovalci in zakaj je njihovo delo pomembno za našo državo? Kakšne so potrebe, stališča in želje družinskih oskrbovalcev? Kako lahko neformalnim oskrbovalcem daje podporo državna politika? To je le nekaj vprašanj, na katera so iskali odgovore tako nastopajoči strokovnjaki kot tudi udeleženci konference, ki jo je spodbudil Inštitut Antona Trstenjaka, podprli pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za okolje in prostor.

jun. '18

Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kaže na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.

Prilagajanje bivalnih okolij in storitev hkrati ponuja možnosti za razvoj novih podjetij in izdelkov ter s tem novih delovnih mest, pravi dr. Boštjan Kerbler, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS in profesor na katedri za pravo in menedžment nepremičnin Evropske pravne fakultete. Ukvarja se s študijami, ki vključujejo zlasti staranje prebivalstva ter oblikovanje in prilagajanje življenjskega okolja za potrebe starejših in invalidov. Ena takih je raziskava Inovativne oblike življenjskih okolij za starejše v Sloveniji.

 V Arboretumu Volčji Potok se bodo obiskovalci naslednje tri dni naužili različnih lepot. Tako tisti, ki imajo radi naravo in še zlasti vrtnice, kot ljubitelji čudovitih elegantnih belih konj iz Lipice bodo zagotovo uživali.

V arboretumu v juniju cveti več kot 930 različnih sort vrtnic Največ je burbonk  in različnih skrižank, med njimi je tudi  24 botaničnih vrtnic (šipkov). Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, jutri, 8. junija, popoldne prireja Dan vrtnic. Začelo se bo ob 18. uri  s predavanjem  Matjaža Mastnaka  o zgodovini vrtnic s slik Narodne galerije, sledil bo voden ogled po spodnjem in zgornjem rozariju. Ob tem bodo odkrili spominsko obeležje za kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Ljubljani.  Sledilo bo družabno srečanje, predstavitev projekta Valvasorjeva vrtnica in razglasitev rezultatov glasovanja za najlepšo vrtnico, za katero bodo glasovali udeleženci dogodka.

 Ob stoletnici konca prve svetovne vojne je izšla posebna številka revije SLO, časi, kraji, ljudje  s podnaslovom: 1914-1918 med vojno in spominom.  

Na 106 straneh je objavljenih 15 prispevkov najvidnejših poznavalcev prve svetovne vojne z dokumentarnimi fotografijami in pričevanji udeležencev (pisma, dnevniki …); s poudarkom na slovenski vojni izkušnji. Izvemo marsikaj o vojnih taktikah,  najpomembnejših bitkah in grozotah na bojišču, pa tudi o življenju v zaledju, vključno z delovno mobilizacijo, v katero so bile vključene tudi ženske in otroci, o vojni propagandi ter o goriških in drugih slovenskih beguncih - okrog 80.000 jih je bilo razseljenih po vsej Avstro-Ogrski.

Tudi zadnja dva dneva 14. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti vročina ni pojenjala, a smo se je že lepo navadili. Vsekakor je sončno vreme opogumilo precej več kopalcev, ki so zaplavali v prijetno topli vodi.

 Na otoka Susak in Velike Srakane se je v torek odpravila druga skupina izletnikov, ki pa na ni imela sreče, da bi uzrla delfine. Manjša skupina pa se je z avtobusom odpravila na otok Cres, ki se je po zadnjih meritvah menda po velikosti izenačil z otokom Krkom. Je pa tu ena od le še dveh lokacij, kjer gnezdijo beloglavi orli.  V belih kapah smo se sprehodili po središču glavnega mesta, si ogledali mestni muzej in cerkev Marije Snežne ter druge znamenitosti. Na poti nazaj smo se ustavili še v Osorju, pristaniškem mestecu z vsega 60 prebivalci.

Turistično društvo Železniki že tretjič zapored pripravlja prireditev, na kateri bodo mojstrice in mojstri klekljanja iz Slovenije neprekinjeno klekljali vse od 19. ure danes do 19. ure v soboto.

Obenem bodo razstavili čipke, ki so jih klekljarice in klekljarji ustvarili na prejšnjih tovrstnih prireditvah. Možen bo nakup klekljarskega pribora, čipk in spominkov, dražgoških kruhkov, pletenih košar, košev in predpražnikov iz koruznega ličja. Kulturni program bo sooblikoval Harmonikarski orkester Železniki. V soboto bo dogajanje še posebej zanimivo,  saj bodo prikazali stare ljudske obrti:  tkanje in izdelava platna na statvah, predenje na kolovratu, navijanje štren in trenje lanu, vrtanje lesenih cevi za vodo, čevljarska opravila, pletenje košar in izdelava predpražnikov iz koruznega ličja, igranje starih družabnih iger, izdelava dražgoških kruhkov in izdelava skrilnatih plošč.

Za nami je 14. srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost, še en dogodek, ki bo mnogim - na Mali Lošinj smo se peljali kar z osmimi avtobusi - pustil lepe spomine. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano … vse to je pripomoglo k dobremu razpoloženju,  simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa pa so skrbeli, da nam ni ničesar manjkalo.

Že krajši postanek na poti v mestu Krk na otoku Krku , je dal slutiti, da nas čakajo vroči dnevi. Še dobro, da so nas pred soncem varovale bele kape, ki jih je bilo videti povsod ...  Vseeno smo se  na prvem sprehodu skozi središče Malega Lošinja držali sence, ob prihodu v zaliv Sunčana uvala pa zadovoljno ugotovili, da se hotel Vespera skriva v zavetju borovcev. 

Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so sporočili, da začenjajo z izvajanjem določbe 134. a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2018, ki bo pripomoglo k večji pravni varnosti delavcev. Le-ta določa poseben način upoštevanja obdobij za delavce v delovnem razmerju, za katera prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili obračunani.

Zavod bo iz evidenc o izplačanih plačah, s katerimi razpolaga na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja, ki jih posreduje Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS), delodajalcu in zavarovancu (delavcu), za katere delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, posredoval poziv oziroma obvestilo. Zavod bo delodajalca pozval, da mora izplačati plačo, če je še ni, in predložiti obračun davčnega odtegljaja. Delavca pa bo zavod obvestil o obdobju, za katerega njegov delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in o posledicah. Delavci, za katere zavod ne razpolaga s podatki o obračunanih prispevkih, bodo skupaj z obvestilom prejeli tudi izjavo o izplačilu oziroma neizplačilu plače. Izpolnjeno izjavo pošljejo na FURS, ki bo na tej podlagi izvedel ustrezne nadaljnje postopke.

 Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski, se bo v Novi Gorici pogovarjala z gledalci in poslušalci RTV Slovenija o vlogi javnega medijskega servisa in odgovarjala na njihova vprašanja. Med drugim naj bi se pogovarjali o tem: zakaj potrebujemo javno RTV;  zakaj plačujemo RTV-prispevek; koliko oglasov predvaja javni medij; kakšno je pravilno razmerje med različnimi vsebinami ...

V četrtek, 31. maja, ob 17. uri se ji bodo v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici pridružili: Mojca Dumančič, dopisnica Televizije Slovenija iz Nove Gorice, Valter Pregelj, novinar Radia Koper in dolgoletni dopisnik Radia Slovenija iz Nove Gorice, in Ljerka Bizilj, direktorica Televizije Slovenija.

maj '18

Javna podoba zdravstva, kot nam jo prikazujejo mediji, je grda. Kot da so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v razsulu, vsi zdravniki nenasitni grabežljivci in brezobzirni karieristi, sistem v celoti pa tik pred razpadom. Večina sodelujočih na posvetu pod naslovom Za zdravo zdravstvo, ki je aprila potekal v Ljubljani, ga je prikazala v svetlejši luči.

Prof. Stjepan Orešković, strokovnjak za sociologijo medicine z zagrebške medicinske fakultete, ki poučuje tudi na ameriški Harvard Medical School, je, poudarjajoč, da se opira na kakovostne domače in mednarodne podatke, dejal, da slovensko zdravstvo v celoti sicer ni odlično, vendar tudi ne slabo. Dosega nekakšno povprečje, na nekaterih področjih pa je celo zelo dobro. The Lancet, ena najstarejših in najuglednejših medicinskih revij na svetu, ki je proučila rezultate zdravstvenih sistemov v 195 državah sveta, je po Oreškovićevih besedah celo...

maj '18

 V sedemdesetih letih delovanja smo prešli od bolj represivnih začetkov do sedanjega načina dela, ki temelji na načelu spoštovanja urejenosti trga, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Tržnega inšpektorata RS povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Na inšpektoratu je zaposlena 21 let, dvanajst let in pol ga vodi. Opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedajo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter pred nakupi preverijo verodostojnost prodajalcev.

Zgodbe | maj '18

»Nikoli se ne smeš zapustiti in obupati,« pravi Jože Okoren iz Trebnjega, ki bo septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, prav na ta dan bo minilo tudi petdeset let življenja na invalidskem vozičku. Po operaciji na hrbtenici se je na dvajseti rojstni dan zbudil kot paraplegik. Kaj je to pomenilo za mladega fanta, polnega življenja, si lahko predstavljamo, a se zaradi tega ni predal. Po medicinski rehabilitaciji se je odločil za šport, za njim je bogata športna kariera. Že od tekmovalnega obdobja naprej si je prizadeval za priznanje in razvoj športa med invalidi. Vse do danes se bori tudi za boljše življenje, zdravje in razumevanje invalidov pri nas.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: