NAŠ POGOVOR

Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.

V času dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo prihodnji teden potekala brezplačna vodenja po Žalah, ki so zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč.

 Pokopališča so, kot kulturna dediščina, pomemben del naše zgodovine in umetnosti ter so zato tudi turistične znamenitosti mest, kjer se prepletata sedanjost in preteklost, umetnost in narava, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana. Na pokopališču Žale so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, itd. Prav tako je na njem veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij priznanih arhitektov in kiparjev. Hkrati pa je to tudi  drugi največji mestni park.

 Ljubitelji tajske, indijske, kitajske ali katere druge azijske hrane in tisti, ki radi preizkušate nove okuse ste ta konec tedna vabljeni v Ljubljano. Na Pogačarjevem trgu bo namreč potekal festival azijske ulične hrane Festivasia.

Festival, ki širi kulinarična obzorja, so prireditev poimenovali organizatorji, ki imajo že dolgoletne izkušnje z Odprto kuhno, ki se ob petkih odvija na istem trgu. Kar 30 restavracij bo pripravljalo kulinarične dobrote z vseh koncev Azije - od korejskega dakgangjunga, praženih rezancev na 101 način, popularnih bao bunsov, sušija, indijskih zavitkov, ramena, curryja, panda cmokov in drugih klasik do premišljenih fuzij slovenskih sestavin z azijskimi začimbami in tehnikami priprave. Poskušali jih boste lahko dva dni: v soboto, 24. maja, od 11. do 21. ure in v nedeljo, 25. maja, od 11. do 20. ure.

 Svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja, v ospredje postavlja ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti.

Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko negotovost, zlasti v skupnostih na podeželju," poudarjajo pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem dodajajo, da je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira proizvodnjo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov. Poleg povečanja pridelka opraševalci izboljšujejo tudi kakovost in raznolikost hrane.

 Danes je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki poteka pod geslom Razbijajmo tabuje in govorimo o njih. Simptomi bolezni namreč posameznikom vzbujajo zadrege in občutke sramu, zato želijo v Društvu za KVČB  z odkritim pogovorom o težavah doseči, da bi jih drugi razumeli in sprejeli.

 Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko, pojavom krvi med blatom, hujšanjem, utrujenostjo, slabšo telesno zmogljivostjo. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči ter različno dolga obdobja t. i. remisije, ko nekateri bolniki ne beležijo težav. Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata.

Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig - tako  Skupnost založnikov in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, vabita na Sejem na zraku. Potekal bo v jutri, 17. maja, od 9. ure dalje, pod platanami v ljubljanskem parku Zvezda. 

Na njem bo sodelovalo kar 70 založb, ki bodo predstavile knjižne novosti in standardno ponudbo. Obiskovalci bodo lahko ob 10. uri prisluhnili glasbeni budnici, nato pa vse do 21. ure  knjige kupovali s popustom, spoznavali najnovejše izdaje, prisluhnili glasnemu branju, pogovorom z avtoricami in avtorji ter koncertom.

 Na osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) je Andragoški center Slovenije razglasil 12 regijskih prejemnikov priznanj ACS 2025!

To so posamezniki ali skupine, ki s svojimi življenjskimi zgodbami opogumljajo, navdihujejo in dajejo zagon. Dokazujejo namreč, da učenje resnično spreminja življenja in poti. »S priznanji ACS izražamo priznanje in hvaležnost posameznikom, ustanovam in skupinam, ki s svojo predanostjo in zgledom spodbujajo druge k učenju. Njihove zgodbe dokazujejo, da vseživljenjsko učenje ni le pot osebne rasti, ampak tudi navdih za skupnost,« poudarja dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije.

 Prebivalke in prebivalci, ki imajo kakršnakoli vprašanja o uvajanju dolgotrajne oskrbe, lahko pokličejo na številko 114. 

Svetovalci v klicnem centru, to so uslužbenci ministrstev in vladnih služb, jim bodo posredovali želene informacije oziroma jih usmerili na pravi naslov. Sprva pričakujejo vprašanja zlasti o uvedbi obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati 1. julija, ko bodo začele veljati tudi druge pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi. To so pravica  do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti po novem zakonu. 

ZDRAVJE

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot 17.000 moških s to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli okoli 1600. Običajno se razvija počasi, znaki pa se žal največkrat pojavijo šele v napredovali fazi. Na srečo pa spada med bolezni z dobrim preživetjem.

Kot je pojasnila mag. Janka Čarman, dr. med., ki je specialistka za tovrstnega raka in je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, najpogosteje zbolijo moški med 60. in 75. letom. Takoj doda še spodbuden podatek, da je petletno preživetje skoraj 94-odstotno.

PREHRANA

Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju. Poudariti je treba, da hrana ni zdravilo zoper strdke, kot jih pozna medicina. Ta se srečuje z akutnim stanjem, ki ga je treba zdraviti z zdravili. Hrana deluje preprečevalno in varovalno, a je tudi v pomoč po medicinskem zdravljenju.

Danes imamo znanstvene potrditve, da čebula in česen ovirata lepljenje trombocitov, raztapljata strdke in onemogočata koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Česen vsebuje ahoen, ki zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Obe vrsti čebulnic znižujeta raven skupnega holesterola in zvišujeta holesterol HDL. Znižujeta krvni tlak, ker njuna aktivna snov adenozin sprošča gladke mišice krvnih žil, ki se posledično razširijo. Adenozin hkrati ureja srčni ritem.

 Ob dnevu Evrope, 9. maju, ko se spominjamo Schumanove deklaracije, ki pomeni začetek evropskega združevanja, Predstavništvo Evropske komisije in Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji  pripravljata različne dogodke.

V Ljubljani bo jutri, 8. maja, od 17. ure dalje potekal program na Novem trgu ((Breg). Obiskovalci se bodo lahko pomerili v zabavnih ugankah z nagradami, zavrteli evropsko kolo sreče, vrgli na koš in odigrali EUpong. Izvedeli pa bodo tudi različne zanimive in koristne informacije o Evropski uniji in o projektih, ki so financirani s pomočjo evropskih sredstev. Ob 19. uri bo obiskovalce nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, z video pozdravom pa se ji bo pridružila evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 22. maja 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.

 Zadihanost, tiščanje v prsih ali grlu, otekanje nog, vrtoglavica, omedlevica, pomodrelost ustnic so lahko znaki pljučne hipertenzije. Svetovni dan pljučne hipertenzije, ki ga vsako leto zaznamujemo 5. maja, je namenjen ozaveščanju o tej resni in pogosto napačno diagnosticirani bolezni.

Bolezen lahko prizadene lahko ljudi vseh starosti, hkrati pa izredno hitro napreduje. Kot so zapisali v Društvu za pljučno hipertenzijo Slovenije, je zanjo značilen povišan krvni tlak v pljučnem ožilju, zaradi česar mora srce črpati proti vedno večjemu pritisku in je vedno bolj obremenjeno. Najpogosteje se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se lumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.

 V tem tednu zaznamujemo evropske dneve osveščanja o srčnem popuščanju, ki potekajo pod geslom Srčno popuščanje naj nas ne ustavi. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše, menijo v društvu za zdravje srca in ožilja.

Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar 10 odstotkov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Poleg bistveno zmanjšane kakovosti življenja povzroča srčno popuščanje tudi visoko stopnjo umrljivosti, bolniki s...

 NAŠ POGOVOR

Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.

PREHRANA

Urednica revije mi je tokrat postavila težko vprašanje, ali je mogoče pripraviti velikonočne dobrote z manj soli, manj sladkorja in maščobe, nekako v dietni obliki. Temu sem se glasno in odločno uprla. Pa sva hitro našli skupni jezik, da pravzaprav obe misliva enako.

Pred veliko nočjo je že od nekdaj post, kar ne pomeni, da so ljudje stradali, marveč so vnos hrane nekoliko spremenili in svoje telo v nekem pogledu pripravili na bogatejše prehranjevanje. Tradicionalne jedi so vedno nastajale ob sozvočju človekovega počutja, pogleda v naravo in shrambe ter z dostopnostjo do nakupa surovin, ki jih sami niso pridelali.

ZDRAVJE

Ali ste kar naprej utrujeni, vam je pogosto slabo, vas boli glava, imate bledo kožo, krhke nohte, redke lase, razpoke v kotih ustnic, prebavne motnje, vrtoglavico, ste telesno in duševno izčrpani, vam občasno srce hitro utripa, imate tudi zelo mrzle roke in noge ipd.? Ali ste pomislili, da ste morda slabokrvni oziroma anemični?

To pa pomeni, da je v vaši krvi zmanjšano število rdečih krvničk oziroma zmanjšana koncentracija hemoglobina, beljakovine, ki po krvi prenaša kisik in je glavni sestavni del krvnih celic rdeče vrste. Vzrok za skoraj polovico vseh oblik slabokrvnosti je pomanjkanje železa, razloži prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine v Zdravstveni postaji Vojnik in nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih. »Če ste tudi vrtoglavi, se hitro utrudite in se že pri majhnem naporu zadihate, ste kar naprej zaspani, opažate motnje v srčnem ritmu, vam šumi v ušesih, imate prebavne težave itd., obiščite svojega zdravnika. Ta bo opravil natančen klinični pregled in krvne preiskave ter se na podlagi ugotovitev odločil za ustrezno zdravljenje.« Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da slabokrvnost prizadene kar okoli 20 odstotkov prebivalstva, še doda.