maj '18

 V sedemdesetih letih delovanja smo prešli od bolj represivnih začetkov do sedanjega načina dela, ki temelji na načelu spoštovanja urejenosti trga, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Tržnega inšpektorata RS povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Na inšpektoratu je zaposlena 21 let, dvanajst let in pol ga vodi. Opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedajo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter pred nakupi preverijo verodostojnost prodajalcev.

 Slovenski bonsaj klub vabi ljubitelje zelenih miniaturnih umetnin na 8. mednarodno razstavo bonsajev. V športni dvorani v Medvodah  bodo ta konec tedna, 19. in 20. maja od 10. do 17. ure na ogled najboljši bonsaji v srednji Evropi. Razstavo bodo dopolnjevale delavnice s priznanimi mojstri iz Evrope in iz slovenskega kluba, ter bogat spremljevalni program, med drugim prikaz aikida in japonske kaligrafije. V soboto bodo od 12. do 16. ure potekale demonstracije bonsaj mojstrov, v nedeljo pa bo od 10. do 15. ure delavnica pod vodstvom Hansa van Meera.

 Na dan, ko praznujejo čebele, praznujejo tudi lipicanci!  Najlepši lipicanci Kobilarne Lipica in Združenja rejcev lipicanca Slovenije bodo v nedeljo, 20. maja, glavne zvezde Dneva lipicanca, s katerim bodo praznovali rojstni dan lipicanca in Kobilarne Lipica.

 Danes, 19. maja, namreč mineva 438 let, odkar je Habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od tržaškega škofa. S tem je postavil temelj današnje kobilarne v Lipici, ta dan pa šteje tudi kot začetek reje lipicanske pasme konj.

 V sklopu praznovanja svetovnega dne čebel, ki ga na pobudo Slovenije prvič praznujemo 20. maja, se ves mesec vrstijo dogodki za osveščanje ljudi o pomenu čebel in drugih opraševalcev za naš obstoj.  

Tako so ljubljanski šolarji Ameriško ulico v BTC Cityju Ljubljana spremenili v Alejo sončnic, saj so posadili okoli 1.900 medovitih rastlin, od tega preko 600 sončnic. Čebelji praznik bo zaznamovala tudi priložnostna znamka z vrednostjo 1 evro, izšla pa bo 25. maja. Danes zvečer bodo v Višnji Gori odkrili spomenik kranjski sivki, v Mariboru in še kje bodo pripravili priložnostne prireditve. V nedeljo, 20. maja pa bo osrednja proslava ob svetovnem dnevu čebel v Žirovnici pod pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije. 

 Na Ptuju se danes začenja tradicionalna 29. razstava Dobrote slovenskih kmetij, osrednja predstavitev slovenskih kulinaričnih dobrot, ki bo potekala do konca tedna. Kot je povedal vodja organizacijskega odbora prireditve Peter Pribožič, so letos ocenjevali več kot 1700 izdelkov, med temi največ mlečnih, pa tudi žitnih in mesnih, z vse Slovenije.

Razstavo, ki bo potekala na dvorišču minoritskega samostana, bo slovesno odprl kmetijski minister Dejan Židan, po besedah Pribožiča pa je bil odziv kmetij spet zelo dober. Skupaj bodo podelili okoli tisoč priznanj, pa tudi več kot tisoč znakov kakovosti, ki jih sicer podeljujejo tistim z osvojenimi tremi zlatimi priznanji.

Mesec maj zdravstvene organizacije in društva bolnikov posvečajo osveščanju o nevarnostih neprepoznane in nezdravljene arterijske hipertenzije. V številnih lekarnah, zdravstvenih domovih (referenčnih ambulantah) pripravljajo meritve krvnega tlaka,  jutri, 17. maja, na Svetovni dan hipertenzije, bo še več dogodkov..

 Tudi letos je tema Svetovnega dne hipertenzije »Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak«. S povišanim krvnim tlakom se sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Ti so izpostavljeni povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno.

Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev po celi Sloveniji, s katerimi so javnosti približali svoje delovanje. Novomeško območno združenje Rdečega križa, ki sodi med najaktivnejše pri nas, je 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, ko praznujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pripravilo osrednjo prireditev, ki so jo poimenovali Medgeneracijska vas.

Pri pripravi medgeneracijske vasi z bazarjem Spomin na otroštvo – igre nekoč in danes je sodelovalo osem osnovnih šol, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci programov RK, ki so prikazali 30 različnih starih iger, ki se jih je igralo okrog 150 učencev osnovnih šol. Skupaj z Dolenjskim muzejem in kustosinjo Ivico Križ pa so pripravili tudi razstavo fotografij starih iger.

V Sloveniji potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od tega jih okoli 20.000 živi v domovih za ostarele, okoli 6.000 jih prejema pomoč na domu, za več kot 50.000 ljudi skrbijo svojci. Delež starih, bolnih in onemoglih ljudi narašča, v prihodnjih desetletjih se bo podvojil, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se državni socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje.

 Jutrišnji rojstni dan pisatelja in dramatika Ivana Cankarja - naj spomnimo, rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa  11. decembra 1918 v Ljubljani - bodo v Cankarjevem domu (CD) proslavili posebej slovesno.

Pri njegovem spomeniku na ploščadi Trga republike bo jutri ob 12.30 prireditev, na kateri bo obiskovalce nagovorila Uršula Cetinski, generalna direktorica CD, igralec Marko Mandić bo odigral odlomek iz drame Hlapci, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerice Gregorc Bukovec pa bo zapel skladbi  Očenaš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja in Knez Marko skladateljice Katarine Pustinek Rakar.

 Pri nas živi okoli 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih približno 70.000 uporablja slušni aparat, okoli 450 pa jih ima polžev vsadek. Vsako leto na novo dobi slušni aparat več kot 1000 oseb. Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so na novinarski konferenci opozorili, da je tudi v Sloveniji problematika izgube sluha še vedno prevečkrat prezrta in nerazumljena.

 Še posebej veliko težav s sluhom imajo osebe nad 65 let, med katerimi ima vsaka druga slušni aparat. Podpredsednik zveze Boris Horvat je poudaril, da je naglušnost tudi "tihi vzrok" vrste bolezni, kot sta depresija in alkoholizem, o čemer se premalo govori. Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je opozoril, da naglušnost in oglušelost v odrasli dobi odločilno vplivata na življenje posameznika tako na področjih izobraževanja in zaposlovanja kot osebnega življenja. Dodal je, da po ugotovitvah raziskav posameznik rabi od sedem do deset let za polno soočenje z okvaro sluha.

Prav na mednarodni dan Rdečega križa se začenja tudi Teden Rdečega križa Slovenije (RKS). Letošnje geslo je Nasmeh – ko ljudem v stiski pomoč sočloveka na obraze pričara nasmeh. Tudi iskrica upanja na obrazu je enaka nasmehu ... Ob tem želijo v RKS ljudi spodbuditi k solidarnosti, "saj se tudi sami lahko znajdemo v situaciji, ko bomo takšno pomoč potrebovali".

Predsednik RKS Dušan Keber je v poslanici zapisal, da je prostovoljstvo osrednje gonilo in vrednota RKS, člana največje humanitarne mreže za pomoč ljudem v stiski na svetu - Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Znak rdečega križa simbolizira humanost in solidarnost, ki sta temelj medčloveških odnosov in solidarne družbe.

 Ob dnevu Evrope, 9. maju, bo tudi v Sloveniji veliko različnih - in brezplačnih - dogodkov, od filmskih projekcij do koncertov, nagradnih iger,  poskušanja kulinaričnih dobrot ...

Tradicionalni Filmski teden Evrope se je razširil na 14 slovenskih krajev, kjer bodo med 9. in 27. majem zavrteli 22 evropskih sodobnih filmov. Uradno odprtje bo 10. maja v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani ob 18. uri s filmom  Belgijski kralj, ki ga v slovenskih kinematografih še ni bilo.

K praznovanju sodi glasba. Začelo se bo že ob 10. uri dopoldne, ko bo v Hiši EU v Ljubljani  mednarodna mladinska zasedba Europe Sings Together izvedla evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti. Zvečer pa bo glasbeno, pevsko in plesno obarvan  koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od 21. ure dalje bodo tam nastopili Maja Keuc / Amaya, Eva Pavli, Toni Petrovič, Agencija Selected, Flipping Art, Nadiya Bychkova, Miha Vodičar, Vokalna akademija Ljubljana, Mažoretke in drugi. Posebna gostja bo švedska pevka Loreen , zmagovalka Pesmi Evrovizije 2012 s skladbo EUphoria. Koncert je brezplačen, v živo ga bodo prenašali TV Slovenija 2 in Radio Slovenija ter Evropska komisija v Sloveniji  na #FBlive.

Kako lepa in raznolika je Slovenija, smo ugotavljali udeleženci sobotnega izleta, ko se je avtobus bralcev Vzajemnosti podal na ogled Prekmurja. Za čas malice smo se po avtocesti mimo Celja, Maribora in Slovenskih goric pripeljali v Dobrovnik in se v Gostilni pri Lujzi najprej okrepčali s pravim prekmurskim bogračem. Potem smo si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli smo tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki sodi med orhideje. V rastlinjakih imajo tudi proizvodnjo orhidej, največ jih prodajo na trgih vzhodne Evrope.

 V Sloveniji  na leto več  kot 4.000 ljudi doživi možgansko kap. Precej jih umre, od preživelih pa se jih le 40 odstotkov ponovno vključi v delo (vsaj deloma), saj so posledice lahko hude. Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. A tudi možganska kap je premagljiva, spodbujajo bolnike in svojce v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s  cerebrovaskularno boleznijo (CVB).

 Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb tako v domačem okolju kot v vrtcih, šolah, podjetjih in v zdravstvenih ustanovah. Skrb za čiste roke je tako pomembna, da ima higiena rok svoj mednarodni dan, to je 5. maj.

 Pogosto in temeljito umivanje rok je nujno že za preprečevanje širjenja prehladnih obolenj. Roke umivajmo pogosto in temeljito, vedno po uporabi stranišča, po kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane in pred jedjo, potem ko smo prijemali živali ali živalske izločke, po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, pred obiskom v bolnišnici in po njem, po previjanju dojenčkov, pred nego bolnika in po njej ... Ne pozabite: največ bacilov je na ročajih nakupovalnih vozičkov in na kljukah vrat trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih blokov, pa tudi na denarju in telefonskih aparatih.

maj '18

Javna podoba zdravstva, kot nam jo prikazujejo mediji, je grda. Kot da so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v razsulu, vsi zdravniki nenasitni grabežljivci in brezobzirni karieristi, sistem v celoti pa tik pred razpadom. Večina sodelujočih na posvetu pod naslovom Za zdravo zdravstvo, ki je aprila potekal v Ljubljani, ga je prikazala v svetlejši luči.

Prof. Stjepan Orešković, strokovnjak za sociologijo medicine z zagrebške medicinske fakultete, ki poučuje tudi na ameriški Harvard Medical School, je, poudarjajoč, da se opira na kakovostne domače in mednarodne podatke, dejal, da slovensko zdravstvo v celoti sicer ni odlično, vendar tudi ne slabo. Dosega nekakšno povprečje, na nekaterih področjih pa je celo zelo dobro. The Lancet, ena najstarejših in najuglednejših medicinskih revij na svetu, ki je proučila rezultate zdravstvenih sistemov v 195 državah sveta, je po Oreškovićevih besedah celo...

Zgodbe | maj '18

»Nikoli se ne smeš zapustiti in obupati,« pravi Jože Okoren iz Trebnjega, ki bo septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, prav na ta dan bo minilo tudi petdeset let življenja na invalidskem vozičku. Po operaciji na hrbtenici se je na dvajseti rojstni dan zbudil kot paraplegik. Kaj je to pomenilo za mladega fanta, polnega življenja, si lahko predstavljamo, a se zaradi tega ni predal. Po medicinski rehabilitaciji se je odločil za šport, za njim je bogata športna kariera. Že od tekmovalnega obdobja naprej si je prizadeval za priznanje in razvoj športa med invalidi. Vse do danes se bori tudi za boljše življenje, zdravje in razumevanje invalidov pri nas.

 Zavetišče za živali Maribor, ki je lani praznovalo 30-letnico delovanja, vabi na dan odprtih vrat, saj bi radi obiskovalcem predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo ter jim omogočili prijeten dan v družbi živali.

 V zavetišču, ki se nahaja na Avtomobilski ulici 25 v Mariboru se oglasite v soboto, 5. maja, med 10. in 15. uro. Pod vodstvom si boste ogledali zavetišče, se družili z njihovo ambasadorko Bilbi, ustvarjali igrače iz recikliranih materialov ali si dali poslikati obraz. Pripravili bodo tudi izobraževanje za sprehajalce psov in bogat srečelov, seveda bodo veseli tudi prostovoljnih prispevkov. Predvsem pa si želijo najti čim več varnih domov živalm, za katere skrbijo.

 Člani nevladnih organizacij s področja obvladovanje raka in predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo skupaj s prijatelji, znanci in sorodniki krenili na Pohod ob žici, ki so ga poimenovali Koraki za zdravje. S pohodom želijo osveščati širšo javnost o zdravem načinu življenja in jo spodbujati k redni telesni dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom.

Na pohod bodo krenili v soboto, 5. maja ob 8. uri s kontrolne točke Agrotehnika Gruda, Tržaška 132, Ljubljana. Start bo skupen, ker pa bodo sodelovali ljudje različnih generacij in sposobnosti, bodo hodili po svojih zmožnostih.

Dobro počutje | apr. '18

 Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.

Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.

apr. '18

Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Vzrok za to sta bila padec in poškodba kolena. Zaradi hudega gnojnega vnetja mu je grozila celo amputacija noge. Noga je na srečo ostala, a je za devet centimetrov krajša. Takšna poškodba bi marsikoga omrtvičila. A ne našega sogovornika. Kar je kot sedemletnik sklenil, je kot odrasel moški uresničil. Postal je specialist za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani. Kljub 88 letom in dejstvu, da hodi z berglami, še vedno – poleg vodenja – dvakrat na teden kot prostovoljec zdravi ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Dobro počutje | apr. '18

V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.« 

Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: