Lani je za pokojnine prispevalo rekordno število zavarovancev
Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.
Katera hrana dviguje raven testosterona?
Dobro počutjefebruar '25Prehrana
Veliko govorimo o ženski menopavzi, ki označuje konec rodne dobe. Toda vse več razprav poteka okrog andropavze, ki je nekakšna moška mena. To seveda ni tabu tema, čeprav o njej do zdaj v javnosti niso veliko govorili.
Beseda andropavza je grškega izvora, saj andros pomeni moški, pausis pa konec nečesa. Dobesedno označuje postopen upad moškega spolnega hormona testosterona. Svetovna zdravstvena organizacija potrjuje, da raven moških spolnih hormonov s starostjo postopno upada. V londonskih medicinskih krogih so jo prvič opisali že ob koncu 18. stoletja, a šele v prejšnjem stoletju so jo začeli znanstveno raziskovati.
Kaj je kolonoskopija in zakaj je potrebna?
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
ZDRAVJE
Kako pomembno je debelo črevo, se navadno zavemo šele tedaj, ko nastopijo težave: pogoste driske, zaprtje ali izmenjaje oboje, če krvavimo pri odvajanju blata itd. V debelem črevesju se lahko razvije tudi rak. Pogostejši je pri ljudeh, ki so starejši od petdeset let in imajo raka debelega črevesa in danke v družini.
Naj omenim, da marsikateri zaradi tega raka prezgodaj umrejo, ker jim je nerodno zaupati zdravniku, da imajo kri v blatu ali imajo težave pri veliki potrebi, čeprav je že dolgo znano, da je tudi od rednega prebavljanja in izločanja odvisna kakovost življenja. Zato smo se o kolonoskopiji, tem pomembnem diagnostičnem postopku, pri katerem zdravnik notranjost debelega črevesa (kolona) pregleda z uporabo dolge in gibljive cevi z osvetljeno kamero na koncu, imenovane kolonoskop, pogovarjali z mag. Manfredom Mervicem, dr. med.
Največja razstava slovenskega slikarstva v Avstriji
Na Dunaju, točneje v galeriji Spodnji Belvedere, je na ogled doslej največja razstava slovenskega slikarstva iz obdobja pomladi narodov leta 1848 do razpada avstro ogrske monarhije leta 1918.
V ospredju razstave Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918 so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, med katerimi izstopa intenzivna vloga barve. Med 132 razstavljenimi deli so slike Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Tominca, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilce, Avgusta Bertholda ter impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena. Mnogi so nekaj časa preživeli v Gradcu, na Dunaju ali v njegovi okolici. Ob njih so še dela mednarodnih mojstrov, kot so Groharjev vzornik Gioanni Segantini, Dunajčanka Tina Blau, v Mariboru rojen Anton Nowak in Ernst Stöhr, ki je živel v Bohinju.
-
V atriju ljubljanske mestne hiše je na ogled fotografska razstava z naslovom Nič drugačno življenje. Pripravil jo je je fotograf Primož Lavre v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in predstavlja zgodbe petindvajsetih invalidov, med njimi so ljudje brez udov, s cerebralno paralizo, invalidi na vozičku, slepi in gluhi, ki so uspešni pri svojem delu, športu in/ali hobijih. Ti so raznovrstni, od plesa, petja do konjeništva. Fotografirani so v okoljih, ki so jim domača, v katerih delajo, ustvarjajo in bivajo, da bi pokazali kako kljub svoji invalidnosti živijo normalna življenja. »Pred fotografiranjem sem se dobil z vsakim od njih, da sem podrobno spoznal njihovo življenjsko zgodbo. Fotografiranje je potekalo na različnih lokacijah; med drugim v naravi, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v fitnesu in v glasbenem studiu. To so plemeniti ljudje, ki niso nič drugačni od nas,« pravi fotograf Lavre.
Za pravi napredek je potreben korak nazaj
Naš pogovor
Dr. Živa Deu je prva arhitektka pri nas, ki je dosegla naziv redne profesorice na Fakulteti za arhitekturo. Zavezana je ohranjanju in prenovi stavbne dediščine, lepih, okolju prijaznih in zdravih hiš. Vseskozi si je prizadevala za oblikovanje urbanističnih in arhitekturnih načel, na osnovi katerih bi ohranili identiteto, razpoznavnost in raznolikost slovenskih naselij, stavb in kulturnih krajin. Njeno delovanje je dragocen prispevek k arhitekturni teoriji in praksi v Sloveniji. V raziskovalnem, pedagoškem in izvedbenem pomenu je neutrudna. Njena bibliografija zajema skoraj tisoč enot in 14 monografij. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Hiše za boljše življenje in s podnaslovom: Stare in nove, z dediščino, okolju prijazne in zdrave.
Krepitev pljuč z naravnimi metodami
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
ZDRAVJE
V hladnih dneh smo izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam in pomanjkanju sončnih žarkov. Vse to poveča našo dovzetnost za prehlade, gripo in druga obolenja. Vendar je mogoče zaščititi in okrepiti dihala, predvsem pljuča, in to na čim naravnejši način.
Kot pravi Simona Domjan iz naturopatskega centra SanteVital, so pljuča ključni organ našega dihalnega sistema in imajo pomembno vlogo pri preskrbi telesa s kisikom. »Naturopati jim posvečamo največ pozornosti jeseni, ko se najpogosteje pojavljajo prehladna obolenja.« V dihalih se tedaj začnejo nabirati sluzi, ki lahko postanejo gojišče škodljivih bakterij in virusov, ki povzročajo okužbe (infekcije). »Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, moramo najprej spremeniti prehrano, začasno odstranimo živila, ki v telesu proizvajajo sluz, to so...
-
Dobro počutjejanuar '25Prehrana
Prehrana
Mišice so pomemben del gibalnega aparata, ki s krčenjem in raztezanjem premikajo telo, opravljajo neko delo. Človek ima več kot 600 mišic, od teh 400 skeletnih. Druge skupine mišic mu omogočajo dihanje, prebavo in bitje srca.
Vsaka mišica je sestavljena iz tudi do deset tisoč elastičnih mišičnih beljakovinskih vlaken. Krčenje in raztezanje nadzoruje živčevje, ne glede na to, ali mišice krčimo zavestno ali ne. Ločimo prečnoprogaste ali skeletne mišice, gladke mišice in srčno mišičnino. Skeletne mišice delujejo v skladu z našo voljo in jih lahko zavestno premikamo. Gladke mišice se krčijo in raztezajo neodvisno od naše volje in zavesti ter skrbijo za delovanje notranjih organov, črevesno peristaltiko, krčenje sečnih poti, uravnavajo premer žil in s tem krvni tlak,...
S svojim vedenjem kažemo odnos do drugih
Naš pogovor
Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.
-
Dobro počutjedecember '24Zdravje
Zdravje
Znancu, ki je prišel na pregled prostate, je zdravnica pri ultrazvočnem pregledu trebuha odkrila anevrizmo trebušne aorte, to je vrečasto razširjeno glavno žilo – aorto, ki poteka skozi trebuh. Anevrizme običajno ne povzročajo nobenih bolečin ali drugih težav in jih zdravniki največkrat odkrijejo naključno, ko z ultrazvokom trebuha iščejo druge bolezni, na primer ledvic, jeter, sečnega mehurja, prostate itd.
Vendar pozor, sčasoma se žilna stena anevrizme vse bolj tanjša. Ko ni več sposobna prenašati visokih pritiskov znotraj žile, lahko nenadoma poči in zaradi obilne krvavitve povzroči nenadno smrt. Ko poči, je največkrat že prepozno. Če bi jo odkrili prej, bi jo lahko uspešno pozdravili. »Največkrat torej čisto naključno diagnosticiramo anevrizmo trebušne aorte z ultrazvočno preiskavo trebuha, saj se pri starejših ljudeh kar pogosto pojavlja. Zato bi bilo smiselno, da bi vsi zdravi starejši ljudje na primer vsaj po sedemdesetem letu enkrat ali še...
Praznične jedi – med tradicijo in sodobnostjo
Dobro počutjedecember '24Prehrana
Prehrana
Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.
Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po g oveji juhi z rezanci, po pečenki s krompirjem in po potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče.