Dobro počutje | jun. '19

Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev. Čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica obolelih nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.

Astma je kronično vnetje dihal. Na njegov pojav vplivajo pršice in plesni, drugi alergeni, hladen zrak, okužbe dihal v otroštvu, vse več pa je govora tudi o vplivu onesnaženja. Pri tem ne smemo pozabiti »onesnaževalca,« proti kateremu se lahko najbolje obvarujemo sami – kajenje. Še posebno za nerojenega otroka je izpostavljenost cigaretnemu dimu eden izmed velikih dejavnikov tveganja, opozarja doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik. Bolniki z astmo najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč v vremensko bolj obremenjenih delih leta, spomladi in jeseni, zaradi poslabšanj, ki jih povzročijo okužbe ali alergije, smo izvedeli na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije ob svetovnem dnevu astme, ki je bil v maju. Astma ima pogosto povsem blag potek, vendar to ne izključuje možnosti poslabšanj bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Ker gre za kronično bolezen, diagnozo postavi pulmolog.

 V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst. Jambor je namreč potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Pot je trajala mesec dni in je bila zares velik furmanski podvig.

Domačini so izredno ponosni na to do zdaj le redkim znano zgodbo, zato  jutri, 22. junija, pripravljajo veliko prireditev na Rakitni. Slovesnost se bo začela ob 10. uri, ko bodo ob jezeru odkrili  (in blagoslovili) 64 metrov dolgo repliko tega jambora in še skulpturo iz ostankov Brinarjeve jelke, ki je bila kot naravni mutant bele jelke posebnost v svetovnem merilu, a jo je pred leti nekdo požagal. 

Volilni zbor članov Zdus je včeraj za naslednje mandatno obdobje 2019 – 2023 ponovno izvolil za predsednika Janeza Sušnika in dosedanjo podpredsednico Vero Pečnik. Poudarila sta, da bo še naprej njuna glavna naloga skrb za ustrezen gmotni in socialni položaj upokojencev ter za ustrezno zdravstveno varstvo.

Predsednik Sušnik je dejal, da jih čaka veliko dela in napovedal aktivno spremljanje in sodelovanje na področju pokojninske in zdravstvene reforme, še posebej se bodo ukvarjali z vsebino predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o demografskem rezervnem skladu, ko bosta pripravljena za razpravo.

 Po desetih letih druženja v Piranu  se bodo telovadke in telovadci iz vse Slovenije v značilnih oranžnih majicah letos srečali v Velenju. Telovadimo v Velenju 2019 so poimenovali vseslovensko srečanje skupin Društva Šola zdravja, ki letos praznuje desetletnico ustanovitve,  in bo v soboto, 22. junija,  od 8. ure dalje na Titovem trgu. Skupno vadbo bo vodil idejni vodja in ustanovitelj društva Nikolay Grishin, ruski zdravnik in manualni terapevt. Nato pa se bodo udeleženci lahko udeležili ogleda Velenja z lokalnimi vodič in  muzeja premogovništva, se sprehodili do velenjskih jezer. Poleg tega bodo lahko preizkusili katero od  športnih aktivnosti, ki bodo potekale v sklopu poletne prireditve PLJUSK.

Tako na Zpizu, kjer invalidske komisije opravljajo ocenjevanja delazmožnosti, kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov Lučke Böhm je Svet pokojninskega zavoda včeraj obravnaval postopke za oceno delazmožnosti  in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čim prejšnje ukrepe na tem področju.  Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj zagotovi, da se projektna skupina za pripravo ukrepov sestane do konca junija in se loti dela.

Čeprav imena »rožnik« menda ni dobil po vrtnicah, pa junij velja za mesec vrtnic, rož, ki vedno znova očarajo bodisi z obliko cveta ali vonjem. Največ na enem mestu jih lahko vidite v Arboretumu Volčji Potok, kjer so v zadnjih treh letih podvojili njihovo število.

Vse do pozne jeseni bo v zgornjem in spodnjem rozariju ter na Kongresnem griču (na skupni površini 3,5 hektarja) cvetelo več kot tisoč sort vrtnic. Med njimi sta  dve sorti vrtnic Bienenweide, kar po slovensko pomeni »čebelja paša«. Do 60 cm visoki in široki grmički namreč cvetijo vse do zmrzali, številni cvetovi pa so bogat vir hrane za čebele.

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo prebivalstvo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih, je povedala zdravnica Simona Perčič z inštituta.

Priporočajo tudi, da vsak posluša sebe, "kajti vsi imamo center za termoregulacijo, ki nam pove, kdaj potrebujemo vodo oziroma kdaj smo žejni", je dejala Perčičeva.  Kot najbolj ogrožene je  izpostavila starejše ljudi, saj je njihov termoregulacijski center oslabljen in se jih mora kar nekoliko siliti, da pijejo vodo, je pojasnila.

Sindikat upokojncev Slovenije je prejšnji teden na vlado naslovil odprto pismo, v katerem zahteva izredno uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka najkasneje do 30. junija 2020, ker zaradi varčevalnih ukrepov v času krize upokojencem niso redno in v skladu z zakonom usklajevali pokojnin.

V sindikatu načeloma podpirajo spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, saj se bo z njimi dvignil odmerni odstotek. Hkrati pa opozarjajo, da bodo spremembe povzročile še več neenakosti med upokojenci, če ne bodo prinesle ustrezne rešitve tudi za povračilo sredstev iz naslova neusklajenih pokojnin in nižje odmere pokojnin v času veljavnosti začasnih varčevalnih ukrepov. Če njihovim zahtevam ne bodo prisluhnili, nameravajo poseči po "bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja, ki jih uporabljajo upokojenci v drugih državah Evropske unije", so zapisali.

V Idriji  bo med 14. in 16. junijem potekal že 38. Festival idrijske čipke.  Na številnih razstavah (na gradu Gewerkenegg, v Galerija Sv. Barbare, v čipkarski šoli in drugje po Unescovem mestu), bodo na ogled domače in tuje klekljarske umetnine izpod spretnih rok članic Društva klekljaric idrijske čipke   ter drugih klekljaric in klekljarjev vseh starosti.  Za obiskovalce bodo pripravili še predavanja in klekljarske delavnice, sejem domače in umetnostne obrti, ter glasbene dogodke. Poskusili bodo lahko festivalsko tortico in kavo  s sladkorno čipko ter druge kulinarične dobrote. V nedeljo se bodo tako otroci kot odrasli na trgu sv. Ahaca  pomerili na državnem tekmovanju  v različnih težavnostnih stopnjah klekljanja

Od nedelje do srede se je blizu 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti družilo, zabavalo in spoznavalo Dalmacijo na že 15. srečanju, ki je tokrat potekalo v Trogirju. Preden smo se nastanili v hotelu Medena, smo si ogledali staro dalmatinsko mesto Trogir, zvečer pa so nam ob pijači dobrodošlice zapeli in zaplesali domačini. Srečanja se je udeležil tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež,  ki je udeležencem zaželel prijetno druženje, Vzajemnosti pa čestital za 15. srečanje bralcev in za 45 let izhajanja. Za organizacijo je tudi tokrat poskrbela Turistična agencija Kompas.

jun. '19

Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki sta jih sredi maja prvič skupaj organizirala Zdus in Medgeneracijska koalicija Slovenije, so bili namenjeni izmenjavi idej, prenosu znanj in izkušenj med generacijami. Zvrstilo se je več okroglih miz, ki so dale kar nekaj izhodišč in odgovorov za reševanje problematike v prihodnosti. Omenjamo samo nekatere, o drugem dogajanju poročamo še v nadaljevanju revije.

Zdus je pripravil pogovor o razvoju slovenske infrastrukture, ki so se ga udeležili ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, predsednik uprave Darsa dr. Tomaž Vidic, generalni direktor 2TDK mag. Dušan Zorko in predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Pogovor je vodil predsednik Zdusa Janez Sušnik.

jun. '19

Na Andragoškem centru Slovenije, krovni ustanovi za izobraževanje odraslih pri nas, se že desetletja trudijo spreminjati odnos do izobraževanja. Med številnimi dogodki, ki so namenjeni širjenju zavesti mladih, srednje generacije in starejših o učenju, ki se dogaja na vsakem koraku, je največji Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki so ga letos skupaj s partnerji pripravili že štiriindvajsetič zapored. Glavnina dogodkov se je odvrtela v tednu od 10. do 17. maja, precej se jih bo zvrstilo še do konca junija. Ne glede na to, kakšne izkušnje imamo iz osnovne in srednje šole ali kasneje, je lahko učenje v odrasli dobi veselo, radostno, krepi zdravje in ohranja mladostne možgane, zagotavlja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Tedna vseživljenjskega učenja.

Zdravilne rastline zaradi svojih sestavin pomagajo pri premagovanju različnih težav, njihove blagodejne učinke so poznali že v prazgodovini. Da zelišča ugodno vplivajo na telo in duha, boste lahko izvedeli, videli in preizkusili v soboto, 8. junija, od 9.30 do 18. ure  na Vačah (GEOSS, Slivna 18).

Organizatorji,  Zadruga za razvoj podeželja Jarina s partnerji, Društvo za razvoj Slivne in LAS Srce Slovenije, so dogodek poimenovali Dišeča doživetja za zdrava spoznanja. Lani je bil prvi  festival zelišč na Bogenšperku, letos so ga preselili  v geometrično središče Slovenije.

 Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, nas čaka v prihodnjih mesecih več vročinskih valov. Vročina močno obremeni telo in zlasti pri starejših lahko poslabša zdravstveno stanje. V Centru za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so pripravili priporočila za ravnanje ob povečani toplotni obremenitvi. Velja se jih držati, da ne pride do zapletov z zdravjem.

Splošna priporočila, ki pravzaprav veljajo za vse, so naslednja:

- Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine: knjižnice, nakupovalni centri ...). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

maj '19

V Sloveniji prevladuje mokra kultura, pravijo strokovnjaki, ki proučujejo nezdrave življenjske navade. To pomeni, da pijemo alkohol ob vsaki priložnosti: nazdravljamo ob veselih dogodkih, utapljamo žalost, proslavljamo srečanje s prijatelji; pijemo, da smo bolj sproščeni, da pozabimo neljube dogodke, ker smo tako navajeni od doma ... Alkohol je na dosegu roke, najdemo ga v vsaki trgovini, na bencinskem servisu ali kar v lastni kleti. Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev.
Ne gre za to, da »ne smemo« spiti piva v družbi ali kozarca vina ob kosilu. Problem nastane, ker se mnogi ljudje ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno oziroma je pri njem zaznan sindrom odvisnosti od alkohola, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent, društva za urejeno življenje.

Zgodbe | maj '19

Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je še delala kot vzgojiteljica, si je Dragica Markun iz Šenčurja pri Kranju zaželela, da bi v roke spet dobila punčko, s kakršno se je igrala kot otrok. Začelo se je iskanje. Zaželene punčke ni dobila, je pa začela zbirati stare igrače. Ne samo teh, še mnogo drugih predmetov, večinoma povezanih z otroki, je otela pozabi in jih razstavlja v svojem muzeju igrač, ki ga je poimenovala kar Hiša čez cesto.

Stara domačija, ki stoji ob cesti na Miljah pri Kranju, je skoraj do zadnjega kotička napolnjena s starimi igračami, gospodinjskimi in kmečkimi predmeti ter maketami. A ne gre preprosto za muzej, saj je Dragica, tudi ustanoviteljica in predsednica društva z istim imenom, že prav kmalu spoznala, da mora hiša živeti, zato vanjo privablja s številnimi dejavnostmi in petjem.

maj '19

Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, največja sindikalna centrala, nekaj let po osamosvojitvi poleg drugih ustanovila tudi poseben sindikat upokojencev, se je začudeno dvignila marsikatera obrv. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za zelo daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je mogoče reči, da je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: