Pomembna je tudi skrb za sočloveka in skupnost, ne le zase
oktober '26Ljudje Pokojnine Aktualno

Med najbolj spoštovane starejše pri nas zagotovo spada upokojena pravnica Anka Tominšek, ki kljub 91. letu starosti še vedno spremlja družbeno dogajanje ter se odziva na težave in izzive, ki zadevajo starejše. Dolenjka, po rodu iz Vrhovske vasi pri Cerkljah ob Krki, je več kot 60 let živela v Ljubljani, po smrti moža in zaradi zdravstvenih razlogov pa že osem let prebiva v stanovanju za starejše v Izoli. Večji del delovne dobe je bila sodnica in predsednica specializiranega sodišča za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Lažje življenje z novo kolčno protezo
Dobro počutjeoktober '26Zdravje

ZDRAVJE
Bolečina v kolku se navadno ne pojavi čez noč. Sprva jo občutimo le ob večjih obremenitvah ali daljši hoji, nato postaja vse pogostejša. Težje si obujemo čevlje, stopnice terjajo od nas vse večji napor, hoja pa ni več tako sproščena kot nekoč. Ko začne bolečina motiti spanec in vsakodnevne dejavnosti, je čas za pregled pri zdravniku.
Ena najpogostejših degenerativnih bolezni sklepov je artroza kolka. »Pri njej postopoma prihaja do propadanja sklepnega hrustanca in sprememb drugih struktur sklepa, zaradi česar se zmanjšuje gibljivost, pojavijo se bolečine, v napredovali fazi pa je lahko močno omejena tudi hoja,« pojasnjuje Nejc Kurinčič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Na vprašanje, kdaj pomisliti na artrozo kolka, odgovarja: »Najznačilnejši znak artroze je bolečina v dimljah, ki se lahko širi po stegnu proti kolenu ali v...
Ogljikovi hidrati – brez njih ne gre
Dobro počutjeoktober '26Prehrana

PREHRANA
Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje ogljikove hidrate krivijo za vse svoje tegobe, od debelosti do bolezni? Nasprotno pa beljakovine in vitamine dojemajo kot gradnike zdravja ter njihovo pomanjkanje povezujejo z boleznijo in izgubo mišic. K veliki zmoti glede ogljikovih hidratov veliko prispevajo najrazličnejše diete samooklicanih mojstrov hitrega hujšanja.
Res je, da ob izločanju ogljikovih hidratov že v prvih dneh hitro izgubimo nekaj kilogramov. A to ni maščoba, temveč voda. Ogljikovi hidrati se v telesu shranjujejo kot glikogen, vsak gram glikogena pa nase veže od 3 do 4 grame vode. Ko iz prehrane črtate ogljikove hidrate, telo porabi glikogen in izloči vodo. Ljudje to vidijo na tehtnici in sklepajo: »Ogljikovi hidrati so krivi za mojo težo.« Toda ogljikovi hidrati imajo zelo pomembno vlogo, ki je ne smemo zanemariti. Preprosto bi jih lahko primerjali s suhimi drvmi, ki gorijo v peči in grejejo sobo. Telo ogljikove hidrate najlaže in najhitreje pretvori v energijo. Iz enega grama ogljikovih hidratov telo pridobi 17 kJ oziroma 4 kilokalorije.
Pozivi k rešitvam za boljši položaj starejših

Ob današnjem mednarodnem dnevu starejših so v ospredju pozivi k rešitvam, ki bi starejšim omogočile dostojno življenje. Kar nekaj jih predstavljajo tudi na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki poteka še danes v Cankarjevem domu v Ljubljani. Še imate čas, da se udeležite katerega od dogodkov s področij vseživljenjskega učenja, kulture, zdravja, izobraževanja, ustvarjalnosti, druženja, dobite strokovne nasvete različnih strokovnjakov, prisluhnete pogovorom z zanimivimi gosti ali si ogledate pevske, plesne ali glasbene nastope.
-

"Nikoli ni prepozno za nov začetek, za učenje," je danes poudaril Marjan Sedmak iz MZU Ljubljana na otvoritveni slovesnosti 25. F3ŽO v Cankarjevem domu. Številne goste in upokojence je nagovorila častna pokroviteljica festivala predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, vseživljenjsko učenje ni zgolj vprašanje izobraževanja, temveč pomemben del kakovostnega staranja.
Pozdravil je tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič in ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki je poudarila, da smo se tudi po zaslugi tega festivala naučili, da starost ni nekaj, česar bi se bali.
-

Geslo današnjega svetovnega dneva srca Vsak utrip šteje opominja, da zdravje srca ni samoumevno. Svetovna zveza za srce opozarja, da so lahko bolezni srca in ožilja pogosto skrite očem, njihovi znaki pa so lahko blagi, nespecifični ali spregledani. Zato je pomembno, da jih znamo prepoznati, da skrbimo za svoje srce in da ob opozorilnih znakih pravočasno ukrepamo.
Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, navajajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Po podatkih iz leta 2024 so predstavljaje 36 odstotkov vseh smrti, pri ženskah pa 42 odstotkov. Vsak dan zaradi njih umre 21 ljudi. Za svoje srce lahko naredimo veliko z zdravo prehrano, rednim gibanjem, skrbjo za primerno telesno težo, dobrim spanjem in obvladovanjem stresa, pa tudi tako, da ne kadimo, je na novinarski konferenci pred dnevom srca opozoril predsednik društva Matija Cevc. Odgovornost za zdravje po njegovem pomeni, da svoje zdravje spremljamo in poznamo dejavnike tveganja. Ob tem je treba pravočasno preveriti delovanje ledvic, ki so tesno povezane s srcem. Če njihovo delovanje peša, je bolj ogroženo tudi srce, in obratno. Ledvična bolezen je še posebej pogosta pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčnim popuščanjem. Pomembno je zgodnje odkrivanje ledvične okvare, je še opozoril.
Začenja se največji festival za starejše

Jubilejni 25. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) bo med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu v Ljubljani povezal znanje, izobraževanje, kulturo, zdravje, ustvarjalnost, druženje in aktivno sodelovanje generacij. Festival je hkrati uradna obeležitev Mednarodnega dne starejših, 1. oktobra, v Sloveniji.
Osrednja rdeča nit letošnjega festivala, ki ga soorganizirata Proevent in Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU, je vseživljenjsko učenje, njegovo geslo pa »Vsi smo ena generacija!« V treh dneh se bo zvrstilo več kot 400 brezplačnih dogodkov in aktivnosti, med njimi strokovna omizja, predavanja ter delavnice o aktualnih temah: od vseživljenjskega učenja po 65. letu, dolgotrajne oskrbe, demence, človekovih pravic in dostojanstvenega staranja do bivanja, novih tehnologij in medgeneracijskega sodelovanja.
-

Zdravje oči je osrednja tema letošnjega dneva slovenskih lekarn, ki ga v soboto, 26. septembra, pripravljata Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije.
Farmacevti v lekarnah bodo odgovarjali na vprašanja in svetovali o pravilni ter varni uporabi zdravil in drugih izdelkov za oči. Obiskovalcem bo na voljo informativna knjižica Zdrave oči: o pravilni in varni uporabi zdravil, v kateri so predstavljene najpogostejše vnetne očesne bolezni otrok, očesne bolezni odraslih, sindrom suhega očesa, pravilna uporaba zdravil za oči in preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja oči.
Prilagajanje tehnologije ljudem

Simbioza je včeraj v Zbiljah obeležila peto obletnico delovanja Simbioze Mobiln@, prve potujoče učilnice v Sloveniji. Starejšim v njihovem lokalnem okolju omogoča brezplačna in prilagojena digitalna usposabljanja, individualno svetovanje ter podporo pri vprašanjih, povezanih z uporabo pametnih telefonov, računalnikov in spletnih storitev. Posebno pozornost namenja ruralnim in težje dostopnim okoljem, kjer se digitalna izključenost pogosto prepleta z mobilnostno revščino in slabšo dostopnostjo izobraževanj.
Vseživljenjsko učenje nima starostne omejitve

Danes se začenjajo Dnevi svetovanja za znanje, ki jih že 22 let pripravlja Andragoški Center Slovenije in bodo potekali do petka. To je priložnost za vse, ki želijo nadaljevati izobraževanje, pridobiti nova znanja, spremeniti kariero ali bolje izkoristiti znanje, ki ga že imajo.
Odgovore bodo našli v 35 svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih (ISIO), ki skupaj s partnerskimi organizacijami pripravljajo blizu 180 brezplačnih dogodkov po vsej Sloveniji – od stojnic znanja, dni odprtih vrat in predstavitev do predavanj in delavnic. Dogodki večinoma potekajo na javnih mestih, namenjeni so vsem odraslim – ne glede na starost, predhodno izobrazbo ali trenutni položaj. Posebna pozornost bo namenjena starejšim odraslim. Modro znanje so poimenovali učenje za kakovostno, aktivno in samostojno življenje tudi v poznejših letih.
V podporo bolnikom s krvnimi boleznimi

Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije pripravlja aktivnosti, s katerimi bo obeležilo dan krvnih bolezni. Na ta način želijo opozoriti na izzive, s katerimi se soočajo bolniki s krvnimi raki in drugimi krvnimi boleznimi; na pomen pravočasne diagnostike in sodobnega zdravljenja ter na podporo, ki jo bolniki potrebujejo tudi po končanem zdravljenju. Med drugim bodo predstavili nov vodnik za bolnike o presaditvah krvotvornih matičnih celic.
V soboto, 19. septembra, bo osrednji dogodek v Ljubljani. Na Prešernovem trgu bo društvena informativna točka, ob 9.30 pa se bodo člani društva in obiskovalci skupaj odpravili na Sprehod po Ljubljani v rdečem. V Centru Rog bodo odprli razstavo članov društva bolnikov »Ujeti svetlobo«, ki bo od ponedeljka dalje na ogled v Zavodu RS za Transfuzijsko medicino v Ljubljani. Poleg tega bodo predstavili nov vodnik za bolnike Avtologne presaditve krvotvornih matičnih celic – navodila bolnikom z razlago postopka, ki na razumljiv in pregleden način pojasnjuje postopek.
Za varno obravnavo kroničnih bolezni

Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga zaznamujemo 17. septembra, je letos namenjen ozaveščanju o varni in kakovostni obravnavi kroničnih bolnikov skozi vse življenje. Vabljeni, da se udeležite sprehoda za zdravje ali obiščete katero od zdravstvenih ustanov, ki bodo pripravile dan odprtih vrat.
Kronične nenalezljive bolezni, med katere sodijo srčno-žilne bolezni, rak, kronične pljučne bolezni in sladkorna bolezen, zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in pogosto prizadenejo ljudi z več boleznimi hkrati. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije so te bolezni vzrok za 74 odstotkov smrti po svetu. Po opozorilih Lekarniške zbornice Slovenije je zelo pomembno, da kronični bolniki razumejo svojo terapijo, pravilno uporabljajo zdravila in imajo ob morebitnih težavah dostop do strokovne pomoči. Posebno pozornost je treba nameniti bolnikom, ki sočasno jemljejo več zdravil, pri zagotavljanju varne in učinkovite uporabe zdravil pa so jim v pomoč lekarniški farmacevti.
Depresijo v starosti pogosto spregledamo

NAŠ POGOVOR
Težave z duševnim zdravjem niso neizogibni del staranja. Žal pa niso redke, saj so starejši tako fizično kot duševno zelo krhki, hkrati pa pogosto podcenjujemo škodljiv vpliv slabe socialne mreže in osamljenosti. Pri neobičajnem vedenju in motnjah razpoloženja večinoma pomislimo na demenco, zato depresijo velikokrat spregledamo. Kako prepoznati znake in kako pomagati bližnjemu v stiski, smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Polono Rus Prelog, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer starejšim pacientom z duševnimi motnjami in demenco zagotavljajo specializirano oskrbo.
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana

Prehrana
Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.
Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.
-

Digitalni kotiček
Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.
Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.



