mar. '19

Januarja je v domovih za starejše zavladalo nelagodje. Cene oskrbnin so se povečale za 10 do 30 evrov na mesec, odvisno od kategorije, v katero je stanovalec doma razvrščen. Vlada je namreč povišala plače zdravstvenemu osebju, vendar domovom denarja za to ni zagotovila v zdravstveni blagajni. To ne bo edina podražitev v tem letu. Napovedani sta še dve, prva zaradi uskladitve s cenami življenjskih stroškov, druga znova zaradi uskladitve plač.

 Marsikateri starostnik se je zaradi podražitve znašel v stiski, čeprav se jim zdi samoumevno, da se plače pogosto preobremenjenemu osebju povečajo. »Starega človeka podražitev prizadene, še posebej, če del oskrbnine plačujejo njegovi najbližji, takih pa je veliko. Ne tarnajo, vidi pa se, da jih to skrbi,« pravi Zvonka Hočevar, direktorica Doma za starejše Kranj.

 S Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsako pomlad opozarjajo na previdnost pri nabiranju čemaža, saj obstaja nevarnost zamenjave z njemu podobnimi strupenimi rastlinami. Listi čemaža so mehki, enojni, nikoli se ne držita po dva skupaj, razvijejo se takoj, ko prikukajo na plan, in dišijo po česnu. 

 Jesenski podlesek, čmerika in šmarnica imajo podobne podolgovate liste kot čemaž, zato so zamenjave pogoste in lahko tudi usodne. Najbolje je, da nabiramo list za listom, ne pa kar cel šop naenkrat, saj bomo tako najhitreje prepoznali morebitnega vsiljivca.

V tednu od 25. do 31. marca po vsej Evropi poteka digitalna kampanja o ozaveščanju o digitalnih veščinah ALL DIGITAL. Namenjena je vsem, ki želijo preveriti, osvojiti ali nadgraditi svoje digitalne veščine in medijsko pismenost. udeležite se katere od brezplačnih delavnic.

Digitalne veščine so ene izmed osmih  ključnih kompetenc po priporočilu Evropskega parlamenta, saj je uporaba digitalnih tehnologij potrebna za informiranje, komunikacijo in reševanje osnovnih izzivov pri delu in vsakodnevnem življenju.

V Sloveniji danes obeležujemo materinski dan. Praznik je v Evropo po drugi svetovni vojni prišel iz ZDA, pri nas pa se je 25. marca, na dan krščanskega praznika Gospodovega oznanjenja, uveljavil po osamosvojitvi. Države sicer materinski dan praznujejo ob različnih dnevih, denimo Belgija, Avstrija,  Nemčija, Švica, Italija in ZDA so si izbrale drugo nedeljo v mesecu maju, Švedi zadnjo nedeljo v maju, Norvežani drugo nedeljo v februarju, na Tajskem počastijo mame 12. avgusta, v Indoneziji 22. decembra ...

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se danes odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Obiskovalci bodo lahko kupovali, prodajali in izmenjevali znamke, bankovce, kovance, militarije, razglednice, minerale, fosile, dragulje, figurice, gramofonske plošče, zgoščenke, kasete ...

Tematska razstava bo v znamenju Leta astronomije, 10 letnice padca meteorita v Mežakli, 50 letnice pristanka človeka na Luni in poleta prve ženske v vesolje. Potekala bo tudi dražba starih knjig in tiskov Antikvariata Glavan in  prvič še dobrodelna dražba za socialno ogrožene družine. Izkupiček od draženja dobrodelnega šopka s pravimi in pozlačenimi vrtnicami bo namenjen za projekt Veriga dobrih ljudi ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je predsedniku vlade  Marjanu Šarcu poslalo javno pismo z zahtevo po ukinitvi zaračunavanja »dodatnih« storitev v socialnovarstvenih zavodih in konec diskriminacije starejših v zdravstvu

 Kot je zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit, so prvo javno pismo, napisali že 14. januarja letos. Nanj so se  odzvali dve zastopnici pacientovih pravic in varuhinja človekovih pravic. Na ministrstvu za zdravje so obljubili sestanek, ki »so ga prestavljali iz meseca v mesec, dokler ni minister odstopil. Ceniki se v tem času NISO spremenili.«

  Na današnji prvi pomladni dan in svetovni dan poezije obeležujemo tudi mednarodni dan gozdov. Poteka z geslom Učimo se z gozdovi - gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo - podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.

Nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarja pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je  pomembno za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije. Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. Poleg tega bo pomen gozdov ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej.

 V stari šoli v Radmirju (poleg gasilnega doma) bodo v petek, 22. marca 2019, ob 17. uri odprli razstavo ročnih del, ki so jih naredile domačinske iz okoliških krajev.

Na  razstavi, ki so jo poimenovali Festival ustvarjalnosti se  z vezeninami, slikami ter izdelki  iz gline, lesa, volne in drugih materialov predstavlja pet društev. Toplica, društvo podeželskih žena Ljubno, ki deluje že 18. let se ob svoji polnoletnosti delovanja spominja pokojne članice Ančke Tiršek z razstavo njenih ročnih del. Sodelujejo pa še  društva, ki delujejo v okviru društva upokojencev: Skupina rokodelk Vrba iz Nazarij, Vezilje z Rečice, Skupina rokodelk Spominčice iz Gornjega Grada ter Društvo Snežinka, ki deluje v okviru Univerze za 3. življenjsko obdobje na Vranskem.

 Planica bo od 21. do 24. marca gostila finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Da bi se izognili gneči in brez skrbi spremljali dogajanje se lahko v Planico zapeljete z vlakom in to po polovični ceni. 

Po zadnjih uspehih slovenskih skakalcev je v vseh tekmovalnih dneh pričakovati še večji obisk, kot so ga organizatorji načrtovali. V dneh planiškega praznika bodo do Jesenic vozili podaljšani redni vlaki, v soboto in nedeljo pa izredna vlaka do Hrušice. Od tod do Planice bo organiziran brezplačni prevoz z avtobusi in kombiji, z jeseniške železniške postaje pa bodo avtobusi vozili v povezavi z nekaterimi vlaki.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo od 18. do 29. marca 2019 izvajal raziskavo o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialističnih ambulantah v  zdravstvenih domovih, splošnih bolnišnicah, obeh univerzitetnih kliničnih centrih in pri zdravnikih s koncesijo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale prepoznavanju težav in posledično pri izboljšanju našega zdravstvenega sistema.

V raziskavi lahko sodelujejo vsi pacienti, ki bodo v tem času obiskali zdravnika specialista s področja kirurgije, gastroenterologije, otorinolaringologije, diabetologije, endokrinologije in presnovnih bolezni, dermatovenerologije in  pulmologije (samo v zdravstvenih domovih) in bodo po obravnavi prejeli pisemsko ovojnico z vabilom za sodelovanje.  V raziskavi  Moja izkušnja, naše zdravstvo sodelujete tako, da izpolnite spletno ali papirno verzijo vprašalnika. Za dostop do spletnega vprašalnika boste prejeli unikatno geslo.

Dober spanec je ključen del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se spočijemo, naši možgani pa se “odklopijo” od čutnih zaznav. Posamezniki, ki spijo celo noč brez prekinitev, so manj izpostavljeni tveganjem za visok krvni pritisk, sladkorno ali druge kronične bolezni.

Po drugi strani pa pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje in vodi do motenj v koncentraciji, pozornosti in spominu. Neposredno lahko pomanjkanje spanja povzroči spremembe v imunskem odzivu in aktivira stresni odziv. Pomanjkanje spanca in motnje v spanju so povezane tudi z nevrološkimi obolenji, npr. z možgansko kapjo, alzheimerjevo boleznijo, epilepsijo in glavoboli. Zato je slogan letošnjega svetovnega dneva spanja (15. marec): zdravo spanje, zdravo staranje (Healthy Sleep, Healthy Aging).

Po vsem svetu danes obeležujejo dan pravic potrošnikov. Letos je posvečen pametnim napravam, ki nam olajšujejo življenje, a lahko hkrati predstavljajo veliko grožnjo. Danes bodo predstavniki Evropskega potrošniškega centra (EPC)  ves dan v nakupovalnem središču v Celju informirali in  osveščali potrošnike o njihovih pravicah. 

Številne naprave v našem življenju so res vse bolj pametne, kar pa ne velja tudi za njihovo varnost. "Dandanes se potrošniki pogosto ne zavedajo, da so naprave - od pametnih telefonov do merilnikov srčnega utripa, sijalk, igrač, določenih aplikacij, glasovno aktiviranih pomočnikov do pametnih televizorjev in številnih drugih izdelkov - povezane s spletom," opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Sedma sezona vedno bolj priljubljene kulinarične prireditve Odprta kuhna se bo začela 22. marca  ob 10. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Na približno petdesetih stojnicah bodo vsak sončni petek kuharski mojstri pripravljali jedi iz najrazličnejših kuhinj sveta in jih, skupaj z različnimi pijačami ponujali na več kot 50 stojnicah. Na voljo bodo jedi za ljubitelje mesa, rib, zelenjave in sladic.

Občasno  (ob sobotah) bo Odprta kuhinja gostovala še v drugih krajih: v Celju (30. marca), na Ptuju (20. aprila), v Novi Gorici (24. aprila) in  v Kopru (15. junija). Prvič  bo zadišalo po različnih jedeh Odprte kuhinje še v Novem mestu - 13. aprila.

 Svetovni dan ledvic, ki je danes, je namenjen ozaveščanju o vse večjih obremenitvah, ki jih povzroča kronična ledvična bolezen. Pri tem gre tako za socialne stiske bolnikov kot tudi naraščanje stroškov za zdravljenje te bolezni. Po Sloveniji  bodo brezplačno merili krvni tlak in testirali beljakovine v seču, ki so zgodnji znak ledvične bolezni.

Mnogo vzrokov za bolezni ledvic je mogoče preprečiti. Najbolj učinkovit način zmanjševanja negativnih posledic je preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni. V ta namen je slovenska zdravstvena stroka pripravila predlog novega modela zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo.  Večji poudarek je na  preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja (dostop do čiste vode, telesne vadbe, zdrave prehrane, zmanjšanje vnosa soli in opustitev kajenja), in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki.

Ob tednu možganov, ki poteka od 11. do 15. marca je zaživelo spletišče zdravaglava.si. Na njem vsi, ki jih zanimajo informacije o možganih in skrbi za njihovo zdravje najdejo veliko zanimivih podatkov, predvsem pa koristnih in uporabnih priporočil za skrb za zdravje možganov - tega  najzapletenejšega in morda najbolj skrivnostnega dela človeškega telesa.

Spletišče je nastalo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, ki si prizadeva v širši javnosti zbuditi navdušenje nad lastnimi možgani in za možganoslovje, da bi se tako zavedali pomembnosti možganov, njihovega zdravja in motnjah delovanja.

Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu so predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil in projekt ZdraveArterije.si z namenom osveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

»Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap,« je povedal prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik oddelka ljubljanskega UKC za žilne bolezni. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.

 Kaj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Proučevanju fenomena bolečine, ki ni vezana samo na fizični dražljaj, ampak je njen izvor lahko psihološki, sociološki ali preplet vseh, bo namenjen letošnji Teden možganov. Poimenovali so ga Na pragu bolečine. Bolečina je namreč pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer. Bolečina  ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v življenju.

mar. '19

Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo. 

Dobro počutje | mar. '19

Oseba z demenco je čustveno občutljivejša in ranljivejša, zato je pomembno, kako se ji približamo in na kakšen način z njo komuniciramo, da njene stiske ne poglobimo. V začetku se še zaveda primanjkljajev, a si zaradi poškodovanih možganov ne more pomagati. Moten je kratkoročni spomin, spremenita se njeno razumevanje in doživljanje okolja, počuti se ogroženo, postane nezaupljiva, lahko sumničava ali jezna, kar vpliva na spremenjeno izražanje čustev. Vse to vpliva tudi na komunikacijo.

K osebi z demenco pristopimo tako, da nas vidi, jo pozdravimo in ogovorimo. Pri pogovoru se z obrazom obrnemo k njej in vedno vzpostavimo očesni stik. Pozornost in spoštljiv odnos pokažemo s pogledom, nasmehom, dotikom, ki zmanjša strah in jo pomiri. Vedno se ji predstavimo. Tudi v domačem okolju povemo, kdo smo, in ji ponavljamo imena domačih oseb, ki so v njeni bližini. Vedno ji predstavimo obiskovalca, čeprav je to ožji sorodnik in menimo, da bi ga moral prepoznati. Osebe z demenco ne sprašujemo »Ali me poznate?« in »Ali veste, kdo je prišel k vam na obisk?«, ker mogoče tisti trenutek obiskovalca takoj ne prepozna ali se ne spomni njegovega imena. Pravilen način je, da na primer rečemo: »Prišla vas je obiskat vaša sestra Angelca.«

V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na uničevanje gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali na novinarski konferenci predstavniki planinske zveze, policije in domačini.

Izmed 3200 poznanih rastlinskih vrst, ki rastejo na ozemlju Slovenije jih je  na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst 727 vrst, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do 1000 evrov. 

Dobro počutje | feb. '19

S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

feb. '19

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno in tako se bo zmanjšal tudi manko zaradi neusklajevanja pokojnin v času krize. Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poudarja, da je pomembno, da se bosta po dolgem času redno uskladila tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro. Pokojninska blagajna je v dobri kondiciji, zato se delež, ki ga mora za pokojnine prispevati država, zmanjšuje. Lani so prispevki zaposlenih predstavljali že 78,7 odstotka dohodkov.

Zgodbe | feb. '19

Le kdo od nas za darilo še ni prejel vrečke kave in obratno – kdo je še ni prinesel komu v dar? Mlade generacije sicer te navade nekako ne poznajo, a je še kako zakoreninjena med srednjo in starejšo populacijo. O skrivnostih in posebnostih tega opojnega vročega napitka smo se pogovarjali z Marijo Tul iz Lucije.

To je tista gospa, ki je s svojo ekipo konec 60. let v podjetju Droga ustvarila kavo Barcaffé z recepturo, ki jo okušamo še danes. »Ta kava je zelo poceni, če upoštevamo njeno kakovost,« pravi. Spominja se, kako je v 60. letih v tedanji Jugoslaviji kava veljala za prestižen izdelek, ki si ga ni mogel privoščiti vsakdo. »Takrat smo kavo pakirali v vrečke po 50 gramov in nato po 100 gramov, da so si jo lahko ljudje vsaj kdaj pa kdaj kupili ali jo komu podarili. Takšen način pakiranja je bil cenovno ugodnejši. Zanimivo, da se je še danes obdržalo 100-gramsko pakiranje, česar v drugih državah ne zasledimo.«

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: