jan. '19

Po stoletju rasti, hitrega tehnološkega razvoja in trošenja potrebujemo umiritev. Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, ki pripada baby boom generaciji, pravi, da je dolgoživa družba znanilec nove kakovosti življenja. Na Fakulteti za družbene vede je na noge postavila predmet socialna psihologija in ustanovila ter vodila Center za socialno psihologijo, s sodelavkami in sodelavci pa je v zadnjih dvajsetih letih objavila tudi številne študije s področja mladine, družine, odraščanja in vsakdanjega življenja v Sloveniji in izdala več knjig. Zadnja med njimi je izšla lani z naslovom Zasebno in politično: Kritična študija vsakdanjega življenja.

Cepljenje proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) in udeležba v programu ZORA rešujejo življenja, je glavno sporočilo s skupne novinarske konference, ki so jo ob začetku 13. evropskega Tedna boja proti raku materničnega vratu (potekal bo od 21. do 27. januarja 2019), pripravili državni program ZORA, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zaradi učinkovitega presejalnega programa ZORA se Slovenija v zadnjih letih že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka.

Ekipa znanstvenikov je v študiji, ki so jo objavili danes v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati globalno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde ljudi, ki so ali prekomerno hranjeni ali podhranjeni.

Prehranski načrt terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 razpolovi. Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno.

 Društvo Radi pišemo z roko si prizadeva znova uveljaviti veščino pisanja z roko, ki ga zaradi sodobne tehnologije vedno bolj zanemarjamo.
Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je izvirna spretnost, ki  jo razvijamo z vajo. Prepričani so, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. V društvu poudarjajo, da so znanstveniki ugotovili, da si tisto, kar zapišemo z roko, bolje zapomnimo kot tisto, kar natipkamo. Udeleženci raziskave, ki so izmišljene besede pisali s tipkovnico in z roko, so si po nekaj tednih bolje zapomnili besede, napisane z roko.

Društvo Humanitarček  v spomin na srčnega mladega člana, Roka Černica, ki je preminil lani poleti, ob njegovem rojstnem dnevu organizira humanitarno akcijo – zbiranje toplih nogavic za brezdomce.

Od jutri pa do vključno nedelje, torej od 16. do 20. januarja (do 13. ure),  lahko nogavice  prinesete v Mariboru v eno izmed klubskih trgovin NK Maribor, to sta Vijol'čni Bajti na Tyrševi  ulici  in v Mercator centru na Taboru, na Ul. Eve Lovše 1 .  V Ljubljani pa nogavice zbirajo na sedežu Zveze prijateljev mladine Moste, na Proletarski 1, kjer je tudi sedež Botrstva.

  »Ste stari čez sedemdeset let? Ali opažate, da vaš dom ne zadovolji vseh vaših potreb? Vam okolica v marsičem ne odgovarja? Obenem pa imate najbrž tudi ideje, kako to stanje izboljšati, kajne? Ali pa želite le opozoriti na nekatere pomanjkljivosti? No, če je temu tako, potem nam lahko pomagate! Mi pa, upamo, tudi vam.« Tako v RogLabu, ljubljanskem kreativnem stičišču, ki deluje pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, nagovarjajo starejše k sodelovanju v novo nastajajočem projektu. V sodelovanju s Centrom za kreativnost Slovenije namreč pripravljajo mednarodni kreativni natečaj za oblikovalce in arhitekte, ki se bodo lotili (pre)oblikovanja javnih prostorov, domov, oblačil in drugih vsakdanjih predmetov po meri  starejših.

 Tovarna zdravil Krka Novo mesto je novomeškemu Domu starejših občanov podarila terapevtsko kolo MOTOmed  muvi. Izročili so jim ga na slavnostni prireditvi ob praznovanju 39. obletnice delovanja doma in na katerem so sodelovali tudi učenci Glasbene šole Lipičnik.

Terapevtsko kolo je primerno tako za pokretne kot gibalno ovirane stanovalce,  tudi tiste na invalidskem vozičku.  Omogoča aktivno in pasivno gibalno terapijo rok in nog in omogoča individualno prilagoditev  potrebam posameznika, glede na njegovo zdravstveno stanje. Med terapijo se stanje napredka spremlja in beleži. Z vadbo na tem pripomočku se uravnava mišični tonus, povečuje moč srca, pridobiva se na moči ter  kondiciji posameznika, hkrati pa se  izboljšuje možnost hoje in ravnotežja. Pozitivno deluje na psihično stabilnost ter dobro počutje in spanec. Pa še eno posebnost ima kolo. S pomočjo videa si lahko kolesar predstavlja, da kolesari po različnih izbranih svetovnih destinacijah.

 Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci doma še za 32 milijonov evrov starih tolarskih bankovcev. Morda jih tudi vi najdete v kakšnem predalu.  Da ne bi šli v nič, jih prispevajte Europi Donni, Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk.  Organizira namreč zbiralno akcijo Napolni nas z upanjem: Stari tolarji za nove začetke za nadgradnjo aktivnosti programa Roza, ki nudi psihosocialno podporo bolnicam z rakom in njihovim svojcem.

 Bankovce (kovanci žal ne veljajo več) lahko  do marca oddate v eno od 644 rožnatih škatel, ki so nameščene v Mercatorjevih prodajalnah in nekaterih poslovalnicah NLB. Lokacije najdete na spletni strani: www.mercator.si/aktualno-pri-sosedu/edonna/lokacije-zabojnikov. Banka Slovenije pa bo združenju izplačala toliko evrov, kolikor bankovcev bo zbranih.

 Ministrstvo za zdravje poskusno uvaja možnost ocene zadovoljstva pacientov z zdravstveno obravnavo in tako vzpostavlja možnost za aktivno sodelovanje uporabnikov zdravstvenih storitev pri vrednotenju sistema zdravstvenega varstva. 

Pripravili so vprašalnik, ki je dostopen prek portala zVem: https://zvem.ezdrav.si/e-zdravje, ali spletne strani zdravstvene ustanove. Zaenkrat pa ga lahko izpolnjujejo je uporabniki storitev v zdravstvenih domovih Ljutomer in  Sežana ter v splošnih bolnišnicah Novo Mesto, Trbovlje in Brežice.  Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno in anonimno. Na podlagi testiranja v pilotnem projektu, bodo pripravili standardizirane vprašalnike za vse zdravstvene domove in bolnišnice. Poročila o rezultatih ankete bodo objavljena na spletni strani ustanove, kjer je bil pacient obravnavan.

 Na današnji dan mineva  200 let od smrti jezikoslovca, časnikarja, prevajalca, pesnika in duhovnika Valentina Vodnika (3. februar 1758 - 8. januar 1819). Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer so prenovili stalno razstavo, pripravljajo v naslednjih tednih vrsto dogodkov.

Danes ob 17. uri bo vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Marijan Rupert predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise, med katerimi sta tudi Pratika in Pesmi za pokušino. Ob 19. uri pa so obiskovalci vabljeni na ogled hišne predstave Andreja Rozmana Roze z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika. Roza je Vodnika poslal v "kontekst svoje domišljijske norosti" ter ga predstavil prek intervjuja z novinarko, ki jo igra Alenka Tetičkovič.

 V bolnišnicah opažajo, da se število ljudi, ki imajo prehladne znake oziroma kažejo znake obolenja dihal, povečuje. Veča se tudi število bolnikov zaradi respiratornih okužb in drugih boleznih. Porast obolelih pričakujejo v drugi polovici januarja in začetku februarja, ko je običajno vrhunec sezone gripe. Kljub temu se je še vedno smiselno cepiti, pozivajo zdravstveni delavci.

Do minulega tedna je bilo v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) potrjenih 80 primerov gripe, kar je v skladu s preteklimi sezonami gripe. 

jan. '19

V Sloveniji o bolezni, invalidnosti, umiranju, sploh pa o smrti zelo neradi in poredko govorimo. Ko pride čas slovesa, zato mnogi svojci ne vedo niti tega, kje in kako želi biti pokopan njihov ravnokar umrli oče ali mama. O tem se namreč nikoli niso pogovarjali. Tudi mediji se tej temi izogibajo. O smrti morda kaj malega zapišejo le okoli 1. novembra, ko je dan mrtvih. Kot da ljudje ne bi zbolevali in umirali vse dni v letu.

V naši državi v povprečju vsak dan umre okoli 60 ljudi. Ko se jim bliža zadnja ura, pravijo, si želijo predvsem, da bi zadnje minute preživeli doma v krogu družine, če jo imajo, da jih ne bi bolelo, da bi umrli pomirjeni s sabo ter dostojne smrti. Večini se te želje ne uresničijo. Več kot 60 odstotkov jih namreč umre v bolnišnicah ali domovih starejših, marsikdo je ob smrtni uri sam in odhaja v bolečinah …

Dobro je vedeti | jan. '19

Državni zbor je 13. decembra 2018 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819), s katerim med drugim ureja tudi izjemno pomembna vprašanja za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev in uživalcev nekaterih drugih prejemkov, ki jih prejemnikom pokojnin in drugim upravičencem izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Navedeni zakon namreč omogoča, da zavod izvede redno uskladitev pokojnin na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in določa mogoče višine izredne uskladitve pokojnin (ki jo sicer v celoti ureja sistemski zakon).

 Če doma oskrbujete starejšega, bolnega ali invalidnega družinskega člana in potrebujete več znanja o negi, oskrbi, odnosu z njim ter kako ob njem poskrbeti zase, se lahko prijavite na brezplačni tečaj, ki obsega 10 predavanj in praktičnih vaj.

V Ljubljani bo potekal ob ponedeljkih od 9.00 do 11.30. Informacije in prijava: Inštitut Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana, tel. št.: 01 433 93 01, e-naslov: info@inst-antonatrstenjaka.si.

Dobro počutje | dec. '18

Osamljenost se v starejših letih priplazi potihoma. Vse manj imamo občutek, da smo še vključeni v življenje, da se še kdo veseli naše družbe, da še koga zanimajo naše misli, da še komu koristimo. Za marsikoga je najtežji čas, ko pridejo prazniki, ko se vsi drugi zberejo z družino in prijatelji. Takrat je najtežje biti sam.

V starejših letih se krog prijateljev, sorodnikov, znancev in sosedov začne krčiti. Nam dragi ljudje odhajajo, zmanjša pa se tudi krožnica, po kateri se vsakodnevno gibljemo. Novi ljudje, med katerimi bi srečali nove znance in morda celo prijatelje, vstopijo v naše življenje vedno redkeje. Če nas ovira še zdravje, če postanemo manj gibljivi, se težava še zaostri. In vendar obstajajo možnosti, kako se izviti osamljenosti.

dec. '18

Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.«

dec. '18

Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec (v resnici so večinoma ženske) skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Od prvih poskusov zakonske ureditve tega področja, torej od leta 2002, je nastalo že mnogo različic. Prejšnja vlada je naredila radikalni rez in področje dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer so lani javnosti predstavili svoj predlog zakona in doživeli kar nekaj kritik.

Nakup dvižnega fotelja je ena izmed najenostavnejših in cenovno dostopnih načinov za povečanje mobilnosti in samostojnosti, ko nam je zaradi bolezni ali starosti to oteženo.

Vrača samostojnost in poveča varnost: V življenjskem obdobju, ko se zdijo vsakdanja opravila nepremagljiva ovira, dvižni fotelj posameznikom vrača samostojnost in neodvisnost. Starejšim omogoča vstajanje in usedanje brez napora, ob tem pa preprečuje nevarnost padca in poškodb. Tako je olajšano opravljanje marsikatere aktivnosti brez pomoči.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: