junij '23

Največjo nevladno organizacijo Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki združuje skoraj 200.000 članov, zadnja leta vodi Janez Sušnik. Sredi junija zaključuje svoj drugi mandat. Z njim smo se pogovarjali o problemih in izzivih, s katerimi se srečujejo starejši in upokojenska organizacija, ter tudi o nezadovoljstvu nekaterih upokojencev zaradi nizkih pokojnin.

Pred vodenjem Zdusa ste imeli izkušnje z delom v gospodarstvu in politiki. Verjetno se delo na teh področjih razlikuje ...

Če primerjam delo v gospodarstvu, politiki in upokojenski organizaciji, kjer sem najprej vodil šenčursko upokojensko društvo in potem gorenjsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, bil član upravnega odbora Zdusa, podpredsednik in na koncu tudi predsednik, lahko rečem, da so velike razlike. Nikoli se nisem mogel sprijazniti, da delo v politiki tako bistveno odstopa od dela v gospodarstvu. V politiki pravzaprav ni meril za merjenje učinkovitosti delavcev in vodilnih, v gospodarstvu pa nekaj pomenita samo rezultat in presežek dohodkov, ki omogočata nadaljnji razvoj podjetja.

Nabiralništvo je pestro in ljubeče do narave, poleg tega pa koristno za nabiralce. O vsem tem se boste lahko prepričali ta konec tedna, ko poteka 1. Festival nabiralništva, katerega cilje je ozaveščanje javnosti na temo ohranjanja okolja.

V soboto, 3. junija,  se bodo ob 9. uri  po vsej Sloveniji istočasno začele nabiralniške delavnice. Vodili jih bodo slovenski nabiralci in gobarji. Z delavnicami želijo organizatorji festivala razširiti znanje o divji hrani in udejanjiti načela nabiralniške etike in spoštovanje do narave. Ob tej priložnosti so izdali e-knjigo z naslovom Slovenska divja hrana. V njej so za ljubitelje kulinarike odkrili divje recepte, ki pocedijo sline.

Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni. Naužili smo se sonca, preživeli naliv ali dva, najbolj pogumni so tudi zaplavali v morju, katerega temperatura se šele približuje 20 stopinjam.

Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov, pridružili so se nam še gosti. Med njimi tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki se je z udeleženci pogovarjal o pripravah na reformo pokojninskega sistema. Davor Špehar je z veseljem delil vrtnarske nasvete in izkušnje, s Savino Vybihal smo si na telosvatbi pošteno razmigali telo kar dvakrat na dan. Zdravnika Cene Jerele in Anej Kokovnik sta delila zdravstvene nasvete, vse štiri dni pa na srečo nista imela kakšnega hujšega primera.

Dobro počutje | junij '23

Prehrana 

Imam jih zelo rada. Ko jih začnem jesti, kar ne morem nehati. Na srečo so marelice kot nalašč za krepitev mladosti, ki ji čas že krade svežino. Za nas v zrelih letih, mar ne? Zato se kar zakopljite v košaro z marelicami in se jim prepustite ...

Dobesedni prevod latinskega imena Prunus armeniaca je armenska sliva in nakazuje na to, da marelice izvirajo iz Armenije, a je njihova prava domovina vendarle Kitajska. V naše kraje so jih zanesli Rimljani. Spadajo v družino rožnic (lat. Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, hruškami, slivami in jabolki. Meso marelic je sočno, sladko in hkrati ravno dovolj zaznavno kiselkasto, da je prijetnega okusa.

Dobro počutje | junij '23

Vsakdo tu in tam kolcne, če pa nas kolcanje spremlja pogosto in daljše obdobje, to ni samo zelo moteče, pač pa je lahko posledica bolezni, tudi hude. Če nam značilni »hik« nikakor ne da miru več kot 48 ur, je pametno obiskati zdravnika, ki nas bo po potrebi napotil na nadaljnje preglede.

Najpogosteje kolcajo dojenčki, saj se ob dojenju ali hranjenju po steklenički želodček raztegne, poleg tega pa običajno pogoltnejo še nekaj zraka. Velikokrat kolcajo tudi ljudje, ki uživajo veliko gaziranih pijač in alkohola. Kolcanje je posledica nenadnega hkratnega skrčenja trebušne prepone, medrebrnih in trebušnih mišic, pri čemer pride do hipnega vdora zraka v pljuča, ki mu sledi nagla zapora grla. Dogodek slišimo kot tipičen »hik«, ki nastane ob zapori grla, pojasnjuje Miha Zabret, dr. med., specialist otorinolaringolog s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču zaključili letošnji Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer so upokojenci iz vseh koncev Slovenije pokazali, kako zelo aktivni so še in kaj vse znajo in delajo, od petja, plesa, literarnega in likovnega ustvarjanja do obvladovanja različnih veščin ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave umetnine. Pri svojem delu so zelo spretni, inovativni in tudi skrbni pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Vse to nastaja ali se odvija v skoraj 500 društvih po Sloveniji.

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.

 Jutri se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenjajo Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Dvodnevna prireditev je priložnost za promocijo pozitivne podobe staranja, odpravo predsodkov in stereotipov o starosti ter za krepitev sožitja med generacijami.

 Po slovesnem odprtju (ob 10. uri v Marmorni dvorani) bo priložnost za obisk stojnic, na katerih bodo rokodelci predstavljali svoje izdelke. V sredo se bodo predstavljale naslednje pokrajinske zveze: Celjska, Koroška, Pomurska ter Dolenjske in Bele krajine Spodnje Podravje in Južna Primorska. Ker svoje znanje radi delijo, se bodo obiskovalci lahko udeležili rokodelskih delavnic in se preizkusili v slikanju na steklo, kaligrafiji, izdelavi nakita, izdelkov iz ličja, cvetja iz papirja, rož iz jute, darilnih škatlic itd. 

Jutri, 18. maja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Festival duševnega zdravja. Organizira ga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za ozaveščanje ljudi vseh starosti (mladostnikov, ljudi srednjih let, starejših) o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja ter za destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.

Odprtja se bo ob 10.30 udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica festivala. Sodelovalo bo veliko strokovnjakov in društev, ki bodo obiskovalcem predstavili različne programe in aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja, za pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ter za zmanjšanje stigme zaradi duševnih stisk. Obiskovalci bodo imeli možnost pogovorov z osebami z lastnimi izkušnjami okrevanja po duševni stiski. Lahko se bodo udeležili pogovorov in svetovanj ter delavnic, na katerih bodo pridobili nekatere praktične veščine, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja.

maj '23

Naš pogovor

Branka Bukovec iz Novega mesta je slovenski sinonim za humanitarnost, prostovoljstvo, strpnost in medkulturni dialog. Je ena tistih redkih oseb, za katere ni nič nemogoče, ko gre za pomoč ljudem. Njeno izjemno delo se odraža še zlasti v organizaciji pomoči beguncem in v povezovanju slovenskih društev po svetu. Pomaga staršem slovenskih korenin, ki želijo, da njihovi otroci študirajo pri nas, zazna in se nemudoma odzove na različne stiske in potrebe.

Rojeni ste bili v družini z velikim posluhom za sočloveka, zato so begunci, ki so leta 1992 pribežali v Novo mesto, imeli srečo v nesreči, saj ste jim pomagali v najširšem pomenu besede.

Dobro počutje | maj '23

V vsem, kar raste v naravi, pravzaprav najdemo nekaj zdravilnega, blažilnega ali krepilnega za zdravje in dobro počutje. Vendar je z »lekarno iz narave« treba ravnati previdno, pravilno in spoštljivo, pravi dr. Drago Smiljanić, dr. kiropraktike, bioenergetik in radiestezist ter terapevt alternativnih vej naravne medicine.

Zdraviteljski lok Draga Smiljanića seže od uradne medicine, ki jo je študiral na Reki, prek kiropraktike, bioenergije in tradicionalnih medicinskih sistemov, ki jih je proučeval v Indiji, Šrilanki in na Kitajskem, pa vse do naravnega zdravljenja. V zadnjem času, ko se je preselil v Sežano (dela pa tudi na Štajerskem), se posveča   receptom iz »naravne lekarne«, od koder tudi farmacija črpa mnoge zdravilne snovi. »Veliko si lahko pomagamo sami  – neposredno iz narave.

Zgodbe | maj '23

Kam nas pelje življenje

Sedemdesetletni Vrhničan Andrej Kos, upokojeni uradnik, je nenavaden človek. Na pogovor sredi zime je prišel lahkotnih bosih nog, ob čaju pa nam je zaupal svojo življenjsko pot in svoje veselje. Že desetletja je predan likovnemu ustvarjanju – posveča se predvsem kiparjenju in grafiki v glini. Je tudi ljubiteljski glasbenik in pisec aforizmov. V zimskih mesecih rad plava v ledeni vodi idiličnega Starega malna, ki je znana vrhniška izletniška točka.

Naš sogovornik je bil že v mladih letih veliko bos, kot odrasel je korakal v čevljih, kot upokojenec je obutev spet odložil. In kaj ga je zapisalo med bosonožce? »Odraščal sem v hribovski vasici Studenčice nad Medvodami. Otroci smo bili ves čas veselo bosi, in to željo sem shranil za poznejše čase.« Pove, da je dolgo pot do šole, postaje, trgovine pogosto kar pretekel ter to navado obdržal še v srednješolskih oziroma študentskih letih. »Študiral sem pa tisto, kar me je najmanj zanimalo – ekonomijo,« se smeje in omeni, da bi lahko kolesaril, a ga to ni pritegnilo.

Dobro počutje | april '23

Zdravje

»Ljudje, zlasti starejši, imajo pogosto težave s kolki in koleni zaradi artroze, kot rečemo degenerativnim spremembam sklepov. Gre za obrabo sklepnega hrustanca, ko ta postopno izginja, robovi sklepnih površin se razoblikujejo – nastajajo nekakšni kostni izrastki (osteofiti), pride tudi do osteoskleroze (zgostitve kosti),« začne mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, in doda, da poškodbe še pospešijo degenerativne spremembe; v takih primerih pride do artroze precej prej, ne šele v poznejših letih.

april '23

Naš pogovor

Zdravstveni sistem že dolgo ne deluje več tako, kot bi moral. Da pa pacienti to čim manj občutimo, se lahko zahvalimo mnogim izjemnim posameznikom med zaposlenimi, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in državna svetnica za področje zdravstva. Obenem poudarja, da so medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice, ki skupaj predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, preobremenjeni, ker jih je premalo, in vse bolj iztrošeni, predvsem pa naveličani tega, da se morajo vedno znova boriti za pravičnejši zaslužek in boljše delovne pogoje.

Dobro počutje | april '23

Prehrana

Jetra niso romantična kot srce ali skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in izredno močna žleza, ki sodeluje pri prebavi v tankem črevesu in pri presnovi v celicah. So brez živcev, zato nas ne bolijo in ne zaznamo bolezni jeter, dokler te niso že napredovale. Je pa res, da se jetra lahko povsem obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.

Jetra so pravcati kemijski laboratorij telesa, saj opravljajo več kot 60 odstotkov vseh prebavnih nalog ali več kot 500 funkcij. Najpomembnejše naloge so vsekakor razgradnja toksinov in čiščenje krvi ter skrb za presnovo hranil v telesno energijo. V jetrih se shranjuje glukoza v obliki glikogena kot vira energije za telesne celice. V jetrih nastane polovica holesterola, drugo pridobimo s hrano. Toda kar štiri petine holesterola, ki nastane v jetrih, telo uporabi za nastanek žolča v žolčniku. Ta je nujen pri prebavi maščob.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: