apr. '20

»Z morebitno resno epidemijo koronavirusa se bo v celoti pokazala dolgoletna nedohranjenost javne zdravstvene mreže – kadrovska, finančna in prostorska. Če bo treba hospitalizirati več tisoč ljudi, jih ne bomo imeli kje nastaniti,« je tri dni po prvi okužbi s koronavirusom v naši državi dejal sociolog dr. Gorazd Kovačič. Opozorilo se je tedaj zdelo pretirano. Slab teden dni pozneje je bilo čisto drugače. Javno zdravstvo, večni grešni kozel, je ostalo edino upanje ogroženega prebivalstva.

 Za kristjane po vsem svetu se začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo v nedeljo na največji krščanski praznik, veliko noč. Vsi obredi letos potekajo brez navzočnosti vernikov, nekatere maše prenašata nacionalna televizija in Radio Ognjišče. Nekateri duhovniki pa že zdaj predvajajo svoje maše  preko Facebooka ali Youtuba.Voditelji verskih skupnosti v Sloveniji so pozvali vernike, naj ostanejo doma in čas posvetijo osebni molitvi in branju verskih besedil.

Evangeličani prav tako praznujejo veliko noč, le da imajo nekoliko drugačne velikonočne obrede. Pravoslavni verniki pa bodo veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 19. aprila.

 Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

Tik preden nam je koronavirus obrnil življenje na glavo, so bralci Vzajemnosti februarja obiskali Malto - znamenito otoško državico sredi Sredozemlja. Reportaža z izleta je objavljena v aprilski Vzajemnosti, ker pa tam ni dovolj prostora za številne posnetke, ki so nastali na potovanju, jih bomo objavili na spletni strani v dveh delih. 

Na fotografijah so posnetki iz megalitskega templja  Hagar Qim, iz ribiške vasi Marsaxlokk in iz glavnega mesta Vallette, kjer je v tem času potekal tudi znameniti karneval. 

 Ljudje z demenco zelo dobro čutijo, če je njihovo okolje nemirno, kot je denimo v času epidemije. Glede na to naj svojci dobro premislijo, ali bodo svojega bližnjega, ki ima demenco, vzeli iz doma starejših ali ne. Naredijo mu namreč lahko več škode kot koristi, so poudarili na spletnem omizju, ki so ga pripravili Spominčica in STA.

Razumevanje pravil v času epidemije novega koronavirusa, ki se nenehno spreminjajo, je pri ljudeh z demenco različno in je odvisno od stopnje bolezni, je pojasnil nevrolog Zvezdan Pirtošek. Po njegovih besedah bo bolnik na začetni stopnji bolezni morda nove okoliščine sprejemal z jezo in nalašč ugovarjal, pri bolnikih z bolj napredovalimi oblikami pa ne moremo pričakovati večjega razumevanja pravil.

 V ospredju letošnjega svetovnega dneva zdravja (7. april) je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 (še pred epidemijo) razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic zaradi njihove ključne vloge pri varovanju in ohranjanju zdravja. Obenem pa se spominjamo  200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne medicinske nege.

 Novi koronavirus  povzroča nemalo težav, a ustvari tudi mnogo lepih zgodb. Človeška solidarnost se je spet izkazala. Povsod se ljudje, čeprav do včeraj še tujci, bodrijo, izmenjujejo nasvete, informacije, ali si tudi konkretno pomagajo. Mnogi hodijo nakupovat namesto starejših sosedov, glasbeniki igrajo na balkonih ali pred domovi starejših občanov, v številnih gostinskih  lokalih pripravljajo obroke za družine ali posameznike v slabšem socialnem položaju, hrano naokrog razvažajo prostovoljci Rdečega križa ali Karitasa, gasilci in vozniki Ljubljanskega potniškega prometa.

 Med epidemijo so zlasti starejši prebivalci močno osamljeni. Zato sta socialno podjetje Simbioza in društvo Humanitarček vzpostavila ČvekiFON - brezplačno telefonsko mrežo, namenjeno klepetu starejših s starejšimi. Telefonska številka  080 38 07 deluje vsak dan med 8. in 20. uro.

Klepetalnik je namenjen povezovanju starejših, ki se ne poznajo, in spletanju socialnih vezi med njimi. Uporaba je preprosta: z brezplačnim klicem na 080 38 07 se uporabnik prijavi v bazo, ČvekiFON pa ga poveže z naključnim starejšim, ki je že registriran, s katerim se pogovarjata, kakor dolgo želita. V kolikor nekdo nima časa za pogovor, ČvekiFON poišče drugega, medtem pa klicatelj posluša glasbo. »Ravno naključnost je pravzaprav zabavna stvar, saj z njo poskušamo razširiti socialno mrežo starejših ljudi,« je povedala Ana Pleško iz Simbioze, vodja projekta. Delovanje je varno, telefonske številke so skrite. Dolžina klicev ni omejena, iz baze pa se je mogoče kadarkoli izbrisati.  Seveda pa lahko sogovornika, če najdeta skupni interes, izmenjata telefonski številki in ostaneta v stikih.

V zelenjavnem vrtu aprila sejemo in sadimo številne vrtnine. To je mesec, ko vrt zaživi v vsej svoji podobi. Sadimo krompir, čebulo, česen, solato, zelje in ostale kapusnice. Sejemo redkvico, korenček, peteršilj in številne druge vrtnine. Sadimo in sejemo tudi kakšno vrtno posebnost, ki nam popestri prav vsak zelenjavni vrt.

Najprej sadimo čebulo in pomladanski česen

Sajenje čebule in spomladanskega česna opravite takoj, ko je tla možno obdelati in se zemlja ne oprijema orodja. Čebulo in česen samo izjemoma sadimo konec meseca aprila. Korenine se dobro razvijajo v hladnem delu leta, zato je treba z delom pohiteti.

Med ukrepi za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom je bilo zelo veliko burnih odzivov na časovno omejitev nakupov za upokojence. Številni menijo, da je odločitev o tem, da upokojenci nakupujejo živila le od 8. do 10. ure, neživljenjska, celo diskriminatorna. Zato je vlada prejela kar nekaj pozivov, naj ponovno preuči in spremeni odlok, da bi se časovni interval nakupovanja živil izključno za ranljive skupine podaljšal do 12. ure.

Med prvimi so se za podaljšanje časa za nakupe starejših in drugih občutljivih skupin zavzeli v združenju Srebrna nit. Vladi predlagajo naj bodo trgovine zanje odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure.  Ob tem so opozorili še, da »varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov.

 Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so prepričani, da je razkuževanje skupnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške mora kriti država.

Če je vlada kljub dvomu Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) v koristnost razkuževanja hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah sprejela tak odlok, naj zagotovi njegovo strokovno izvajanje, vendar ne na stroške etažnih lastnikov, so odločni. Na pomanjkljivosti odloka sta že opozorili tudi Združenje upravnikov nepremičnin in Združenje etažnih lastnikov.

Letos bomo največji krščanski praznik, veliko noč, praznovali le v svojih domovih. Kljub temu pa z mnogimi navadami in šegami naredimo vez s preteklostjo ter si tudi v osami pripravimo čim lepše praznovanje, nam želi bralka Zdenka Golub iz Podlehnika, ki je pripravila prispevek

Priprave na veliko noč se pričnejo že po pustu, s 40- dnevnim postom. Postni čas ne pomeni le odrekanja od mesne hrane, pač pa se v tem času duhovno pripravimo in se odpovemo predvsem svojim razvadam. To je čas za razmislek, čas za dobra dela.

 Izredne razmere, v katerih živimo, lahko v nas vzbudijo občutke nemoči, strahu, obupa in osamljenosti, pa tudi nestrpnosti in agresije. Pri spopadanju s temi občutki nam lahko pomaga že pogovor, s katerim dobimo potrditev, da v stiski nismo sami. Prebivalcem Ljubljani so na voljo številne oblike brezplačne psihosocialne pomoči, zato le pokličite.

Psihosocialna pomoč v Zdravstvenem domu Ljubljana

Strokovnjake Zdravstvenega doma Ljubljana lahko vsak delovnik od 7. do 20. ure pokličete na telefonsko številko 051 684 253, oziroma pišete na e-naslov psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si.

apr. '20

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom COVID-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil (četudi morda le potuhnil), a vendarle ne bo večna grožnja v primerjavi z vsem, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Srhljivo je slišati naštevanje, kako težka okoljska bremena ima Slovenija iz preteklosti: azbest v Anhovem, Mariboru, Ljubljani in na obali, organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delci v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, atrazin na Dravskem polju ... Najhuje pa je, da za vse to vemo že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Zgodbe | apr. '20

Nekoč smo imeli

Imeti Tomosov moped je v drugi polovici preteklega stoletja za mladino po vsej Jugoslaviji pomenilo nekaj nujnega, pomenilo je biti v koraku s časom, biti približek zaželene zahodne potrošniške družbe, pa naj je bil to znameniti colibri ali kasnejši avtomatiki vseh mogočih oznak. Mopedi so bili sinonim za gibanje, veselje, brezskrbnost in glasbo …

Zato ni čudno, da je Tomosova menza v Kopru postala prostor, v katerem so potekali prvi rokovski koncerti na obali, prvega je imela tam leta 1971 skupina Bumerang. V Kopru, na stičišču vsaj treh različnih narodov in kultur, so nastajale najboljše slovenske glasbene skupine z najboljšimi glasbeniki in pisci besedil, pomembne in popularne po vsej tedanji skupni domovini.

  Obiski v domovih za starejše (imamo 102 domova) so prepovedani že več tednov, sj je po mnenju strokovnjakov koronavirus covid-19 nevaren zlasti za starejše zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, pridruženih kroničnih obolenj, denimo srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni, ter drugih zdravstvenih težav, ki so v starosti pogostejše. V večini domov se uspešno varujejo pred okužbami, vendar pa je med vsemi 897 okuženimi že petina stanovalcev. Največja žarišča so v domovih v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. 

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

V času epidemije novega koronavirusa se po nasvetu strokovnjakov ne smemo prepustiti pretiranemu strahu, ker to lahko na dolgi rok vodi v slabšanje imunskega sistema. Raje poskrbimo za dobro počutje, h kateremu prispeva tudi dober humor, predlagajo. Tega nasveta ob današnjem dnevu norcev gotovo ne bo težko upoštevati.

Zdajšnja zdravstvena kriza pri vseh vzbuja vsaj malo tesnobe in strahu, ki sta do neke mere celo zaželena. Varujeta nas namreč pred tem, da bi se vedli tvegano. Če pa se občutki tesnobe izražajo kot obup ali pretiran strah, razdražljivost in jeza, bi ta močan čustven odziv lahko preveč omejil našo zmožnost za organizirano vedenje in načrtovanje, meni klinična psihologinja Jana Strniša iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.

 Združenje za dostojno starost  Srebrna nit je na pristojne in javnost zopet naslovilo dolgo odprto pismo. V njem – kot že nekajkrat doslej - poudarjajo, da bi Slovenija nujno potrebovala samostojno ministrstvo za starejše, ki bi veliko hitreje, odločneje in učinkoviteje skrbelo za starejše, ter  aktivnega varuha za starejše, ki bi preprečeval diskriminacijo, ki se dogaja ob epidemiji koronavirusa.

Prepoved obiskov vdomovih starejših občanov, ki ponekod traja že od konca februarja, je za nekatere starejše velik stres in se s tem težko spopadajo. Socialna izolacija ima lahko hude posledice na zdravje starejših, zlasti so v dani situaciji ogrožene osebe z demenco in nepokretni stanovalci, poudarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja. Obenem pa poziva direktorice in direktorje domov, da kljub omejitvi obiskov ob strokovni in etični presoji dopustijo vnaprej dogovorjen obisk stanovalca, zlasti umirajočih oseb.

Evropska komisija je danes uradno podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

 Sedma kitica te pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.

 Po mnenju zgodovinarja Boža Repeta, Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna, meni zgodovinar.

Starejšim, ki so še bolj kot ostali navajeni dnevnih rutin, trenutne razmere lahko povzročijo stisko. Oseb z demenco ne obremenjujmo  s  poplavo informacij o epidemiji, ne razlagamo o virusu, ker jih s tem lahko samo še bolj zmedemo in vznemirimo, pač pa jih poskusimo čim bolj zabavati in vključevati v različne vsakodnevne aktivnosti, s tistimi, ki ne živijo z nami, pa socialne stike ohranjajmo na daljavo (telefon, računalnik, pisma..), priporočajo  v Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. 

V skladu z najnovejšim vladnim odlokom lahko upokojenci nakupe opravijo le med 8. in 10. uro. Z omejitvijo časa želijo upokojence, nosečnice in invalide dodatno zaščititi tako, da se jih loči od ostale skupine potrošnikov, so pojasnili v vladi. Za vse kupce velja, da morajo pred vhodom in v trgovini paziti na dovolj veliko medsebojno razdaljo, na rokah morajo imeti  rokavice, prek ust in nosu pa masko ali pa vsaj šal oziroma ruto.

V skladu z vladnim odlokom so lahko odprte le prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošte, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, prodajalne s hrano za živali ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Obratujejo lahko tudi dostavne službe, prav tako je dovoljena prodaja blaga in storitev prek spleta.

Pošta Slovenije obvešča vse upokojence, da bo v dogovoru z Zavodom za pokojninsko zavarovanje Republike Slovenije v času epidemije koronavirusa nekoliko prilagodila postopke izplačila pokojnin na terenu.

Izplačila bodo zaradi zagotavljanja varnosti zaposlenih in strank potekala na domu prejemnikov na »brezkontakten« način, upokojenci pa bodo ustne napotke o postopku prejeli od pismonoše. 

Za varovance v domovih za ostarele oziroma drugih inštitucijah bodo pokojnine  izplačane pooblaščenim osebam.  Za vse gibalno ovirane posameznike, ki pokojnine ne morejo prevzeti pred vhodom v stavbo, pa bo pismonoša osebi, ki prejemnika neguje oz. živi z njim v gospodinjstvu, pustil enkratno pooblastilo za dvig pokojnine za mesec marec, s katerim bo ta lahko nato prejela izplačilo pokojnine na pošti.  

 Banke in hranilnice zaradi zaščite svojih strank in zaposlenih pozivajo upokojence, ki jim bodo konec meseca nakazane pokojnine, naj poslovalnice obiščejo le v nujnem primeru. Prav tako svetujejo, naj pri nujnih nakupih plačujejo s karticami, ne z gotovino, če je le mogoče.

Združenje bank Slovenije upokojencem svetujejo, naj z bančno kartico dvig gotovine opravijo na bankomatu. Če je možno, naj poslujejo brez gotovine. Bančne posle lahko uredijo preko spletne ali mobilne banke ali pa prosijo svojce, da jim plačajo položnice. Prav tako naj se izogibajo plačilom v gotovini, da zmanjšajo nepotrebne stike. Na prodajnih mestih naj plačajo s kartico, še boljša je uporaba brezstičnih kartic ali mobilnih telefonov.

Slovenski etnografski muzej – SEM vabi obiskovalke in obiskovalce, da ostanejo z njimi v stiku s pomočjo digitalne tehnologije.  Prav tako pa vabijo, da se daleč drug od drugega skupaj nasmejimo, saj je smeh več kot pol zdravja.

Na spletni strani https://www.etno-muzej.si/sl  so v zavihku SEM OD DOMA zbrane e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, filmografije do galerije pripovedovalcev in spletnih  razstav, na voljo so spletne publikacije ter digitalna učna ura za osnovnošolce in učitelje o oblačilni kulturi na Slovenskem.

Zaradi epidemije novega koronavirusa so vse knjižnice do nadaljnjega zaprte. Samoizolacijo pa laže premagujemo z branjem e-knjig. Enostaven dostop do e-knjig je dobrodošel za šolarje, ki se v teh dneh učijo doma pa seveda za starejše, za katere je še posebej pomembno, da se izogibajo stikom z drugimi ljudmi.

Največja spletna knjižnica in knjigarna pri nas je Biblos, kjer lahko kupujemo in si izposojamo knjige 24 ur na dan 7 dni v tednu. Na voljo je  3821 naslovov, dobrih 80 odstotkov jih je v slovenskem jeziku, nabor pa se nenehno dopolnjuje. Mogoče si je - brezplačno - izposoditi štiri knjige naenkrat za dva tedna. Po tem času se dostop do knjig prekine, zato zamudnin ni. Seveda si lahko knjige, če jih nismo uspeli prebrati, izposodimo ponovno. 

mar. '20

NAŠ POGOVOR

Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje 'ženskega sveta'.«

Dobro počutje | mar. '20

Osemdesetletnemu gospodu s kronično obstruktivno pljučnico je osebna zdravnica napisala napotnico za rehabilitacijo na kliniki za pljučne bolezni na Golniku. Tja so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Po šestih urah čakanja mu je zdravnik dejal, da imajo premalo postelj in osebja ter da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom. Prevoz nazaj si je moral zagotoviti sam … 

Zgodba je resnična, a žal še zdaleč ni redka. Kot je pokazala raziskava o doživljanju starizma v slovenskih zdravstvenih ustanovah iz leta 2017, je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi že kdaj občutilo diskriminacijo. Skoraj polovico so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi. Slaba tretjina je občutila ignoranco zaradi starosti, le nekaj manj ljudi je imelo občutek, da jih niso vzeli resno. Pokroviteljski odnos je občutila četrtina vprašanih. Podatki so še posebej skrb vzbujajoči, če upoštevamo, da so starejši ljudje najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, je poudaril Otto Gerdina z Zavoda OPRO, ki je pripravil razpravo o diskriminaciji v zdravstvu.

Zgodbe | mar. '20

Nekoč smo imeli …

Z zaprtjem »cuker fabrike« v Ormožu je na cesti ostalo več kot 300 delavcev, večina visoko izobraženih strokovnjakov, za nekaj let je usahnila pridelava sladkorne pese, za vedno smo izgubili številne kmetije na severovzhodnem delu države. Da sta bila prodaja tovarne tujcem in posledično njeno zaprtje usodna napaka, se danes strinjajo vsi, prst pa upirajo v vrhove tedanje vlade, kmetijskega ministrstva in zadružne zveze.

Tovarna sladkorja Ormož (TSO) je uradno obratovala od januarja 1980 do 26. januarja 2007, nastala pa je v sklopu prizadevanj za povečanje prehranske varnosti in samooskrbe v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1949 so na osnovi planskega gospodarstva v Sloveniji posejali peso na 1080 hektarjih za potrebe tovarn sladkorja v Osijeku in Belem Manastirju. Po letu 1970 se je povpraševanje po sladkorju v Jugoslaviji močno povečalo, v Beogradu so prižgali zeleno luč za gradnjo novih tovarn in uvedli tako imenovani sladkorni dinar. Tedanjemu predsedniku slovenske vlade Andreju Marincu naj bi uspelo izboriti gradnjo tovarne tudi v Sloveniji.

Dobro počutje | feb. '20

Presaditev (transplantacija) organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Hkrati pa velja za strokovno in logistično najzahtevnejši medicinski poseg. Podatki o številu presaditev in preživetju obolelih kažejo, da smo v Sloveniji pri tem zelo uspešni. Presajeni organ marsikateremu bolniku vrne zdravje ali celo reši življenje.

Slovenski zdravniki na leto presadijo okoli 100 organov, večinoma jih pridobijo od umrlih darovalcev. Le občasno se zgodi, da bolniku presadijo organ živega darovalca (ledvico, del jeter, del pljuč, kostni mozeg …), nazadnje so presadili dve ledvici leta 2018. Letos mineva petdeset let od prve presaditve, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (leta 1970 so namreč prvič presadili ledvico živega darovalca), hkrati pa 20 let od priključitve Eurotransplantu, mednarodni organizaciji za izmenjavo organov in tkiv.

feb. '20

Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?

Zgodbe | feb. '20

Nekoč smo imeli podjetja: Toko Domžale

Marsikatera bralka v svoji omari še hrani torbico Toko. Mnoge so bile oblikovane tako sodobno in izdelane tako kakovostno, da so še danes modne. Tudi drugi izdelki Toka Domžale (aktovke, kovčki, denarnice, pasovi, torbe) so bili nekoč sinonim za kakovostne usnjene izdelke, podjetje pa je bilo eno najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih podjetij.

O ugledu tovarne govori tudi podatek, da jo je večkrat obiskal nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito, v podjetju pa so imeli poseben oddelek, kjer so izdelovali izdelke za maršalat, kot so rekli – poleg torbic in kovčkov za poslovna darila še usnjene šatulje za medalje pa etuije za puške … Znano je, da je njegova žena Jovanka nosila Tokove torbice, podarjala jih je tudi kot darila ženam tujih diplomatov. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: