dec. '19

Zadnje mesece v medijih prebiramo žalostne zgodbe ostarelih prebivalcev Slovenije, ki jih je življenje izvrglo na rob družbe, kjer živijo (in hirajo, mnogi tudi stradajo) za štirimi stenami svojih pogosto mrzlih, vlažnih, podirajočih se hiš in stanovanj. Čeprav so vse življenje delali, na stara leta nimajo sredstev za dostojno preživetje ali se preprosto ne znajdejo v svetu, ki se zanje vse prehitro vrti. Zanje po navadi vedo le poštarji, kakšen sosed, trgovka na vasi, včasih socialni delavci.

V novembru ste pripravili »lunch pack« ali pakete toplega obroka, v katerih je ključek z družbenokritičnimi pesmimi ter izdelek starejšega človeka skupaj z njegovo zgodbo. Z desetimi evri, kolikor stane, ima ena oseba zagotovljene tri tople obroke. Ali vas je presenetilo, da ste tako hitro razprodali vseh tisoč paketkov?

Dobro je vedeti | dec. '19

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je koristno upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. Zaradi predvidenih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2020, je odločitev za izbiro pravega datuma še toliko pomembnejša.

Zgodbe | dec. '19

»Človek v življenju ničesar ne zamudi, vedno je na pravem mestu in z razlogom,« je prepričan Vinko Kukman, upokojenec in ljubiteljski fotograf iz Kanižarice pri Črnomlju, ki mu je najtežje obdobje v življenju uspelo prebroditi s pomočjo ljubezni do fotografiranja. Zadnja leta, odkar je v pokoju, je njegov konjiček postal način življenja. S fotoaparatom se pogosto poda na sprehod po njegovih najlepših kotičkih Bele krajine. »Zgodaj zjutraj je narava najlepša in najboljša svetloba za fotografiranje. Najlepše fotografije pa nastanejo spontano,« pove.

Prostovoljci današnji mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo pod geslom Prostovoljstvo za vključujočo družbo. Mednarodni dan je priložnost za vse, da spodbujamo prostovoljstvo, se spomnimo na prispevek prostovoljcev k družbeni blaginji in trajnostnim ciljem na lokalni in mednarodni ravni, poziva Slovenska filantropija.

 "Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.

 V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) opozarjajo, da imajo znatno premalo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, da bi lahko oskrbovali vse starejše meščane, kronične bolnike in invalide, ki potrebujejo tujo pomoč. Njihovi zaposleni namreč odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, so opozorili na novinarski konferenci skupaj s predstavniki upokojencev.

V Zavodu za oskrbo Ljubljana je zaposlenih 130 socialnih oskrbovalk (v veliki večini so ženske), ki vsak dan pomagajo blizu 900 uporabnikom. Že ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še dvajset, saj morajo tisti, ki potrebujejo socialno oskrbo, na obisk oskrbovalke čakati od dva do tri mesece. Težava je v tem, da je to delo odgovorno, a slabo plačano, ob tem še fizično in psihično naporno, poteka v turnusih in vse dni v letu. Zato si oskrbovalke iščejo službo drugje, je povedala Liljana Batič, direktorica ZOD.

 Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra,  bo v Hiši Evropske Unije v Ljubljani potekal 12. Slovenski kongres prostovoljstva. Namenjen bo merjenju učinkov prostovoljskega dela. V Slovenski filantropiji namreč opažajo, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih več ali manj uspešno merimo prostovoljstvo številčno (število prostovoljcev, število prostovoljskih ur, število izvedenih delavnic …), ni pa raziskav dolgoročnih vplivov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na  kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoči, kot tudi vpliv na kakovost življenja prostovoljcev), so zapisali v Slovenski filantropiji. 

 Na današnji 3. december, dan rojstva Franceta Prešerna, bodo kulturne ustanove ponovno odprle svoja vrata. Ta veseli dan kulture je 20. po vrsti in po vsej državi se bo zvrstilo več kot 300 brezplačnih dogodkov, namenjenih vsem starostnim skupinam,  vodenih ogledov razstav, delavnic, predavanj, predstavitev knjig ...

Dogodki s podrobnimi opisi so zbrani na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve. Najprej izberite regijo in nato še dogodke.

Danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Združeni narodi spodbujajo invalide k dejavnemu sodelovanju in prevzemanju vodstvenih vlog v družbi. V prizadevanjih za izboljšanje položaja invalidov in oseb s posebnimi potrebami je bila leta 2006 sprejeta konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav, tudi  Slovenija, kjer z invalidnostjo živi 170.000 ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva.

Svet za invalide je v svoji poslanici navedel, da je Slovenja v letih po ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov pokazala, da gre po pravi poti in da sledi svojim obveznostim iz konvencije. A po njihovem opozorilu bi moral svet delovati kot osrednji organ za spremljanje uresničevanja konvencije, vendar mu ta vloga še ni priznana. Še vedno namreč deluje le kot posvetovalni organ in njegovi sklepi nimajo izvršne moči, zato  je treba položaj in področje delovanja sveta zakonsko urediti in hkrati zagotoviti potrebne kadrovske in finančne vire, so pozvali.

 V Vodnikovi domačiji, Hiši branja, pisanja in pripovedovanja v Ljubljani bodo jutri, 3. decembra, ob 17. uri, odprli že peti sejem ilustracije. Na ta način želijo spomniti, da je ilustracija lepo darilo, ki se v različnih barvah, oblikah in formatih lepo poda številnim prostorom in priložnostim. 
Na področju ilustracije je slovenska ustvarjalnost izjemna, imamo izjemno bogato tradicijo in živahno sodobno produkcijo, ki sega na različna področja ilustracije.

 V Galeriji Vodnikove domačije so razstavljena dela 29 ilustratork in ilustratorjev starejše in mlajše generacije: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Zala Kalan, Anka Kočevar, Marjan Manček, Ana Maraž, Matija Medved, Teja Milavec, Eva Mlinar, Maša P. Žmitek, Andreja Peklar, Maja Poljanc,  Liana Saje Wang, Luka Seme, Tanja Semion, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Peter Škerl, Nina Štajner, Nina Urh, Meta Wraber, Ana Zavadlav, pa tudi  pokojen Marije Lucije Stupice.

 V dvorcu Novo Celje v Žalcu bo v adventnem času pestro dogajanje.  Na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, bodo kot vsako leto pripravili adventni sejem. Odprt bo od 10. do 16. ure, na njem pa bodo obiskovalci izbirali med ponudbo adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačih dobrot in drugimi izdelki.

Ta dan bodo pričeli tudi z  adventnimi koncerti, ki se bodo odvijali do božiča. Ob 18. uri bo nastopil Offsiders acoustic blues band; 8. decembra ob 17. uri  se bosta predstavili Neli in Karmen Zidar Kos; 15. decembra ob 17. uri bodo zapeli pevci Moškega pevskega zbora Savinjski zvon Šempeter; v nedeljo, 22. decembra, prav tako ob 17. uri, pa bosta skupaj nastopila Ženski pevski zbor Savinjski cvet in Moški pevski zbor Gotovlje.

 Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Državnemu svetu RS predlaga, naj sprejeme odložilni veto na interventni zakon, ki izredno uskladitev pokojnin v decembru prihodnje leto določa v nominalnem znesku. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin med drugim določa izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku 6,5 evra vsakemu upokojencu ne glede na višino pokojnine, če bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna.

 S slavnostnim odprtjem ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo tudi uradno začel 35. Slovenski knjižni sejem – največji in najdaljši praznik knjige pri nas. Letošnji sejem bo v znamenju Valentina Vodnika, saj se spominjamo 200. obletnice njegove smrti. 

Sicer pa bo šestdnevno dogajanje v znamenju najnovejših knjižnih izdaj, znamenitih literatov in ilustratorjev, pogovorov o knjigah, ki spreminjajo življenje in celo kuharije po najnovejših receptih. Program bo zanimiv za vse starostne skupine obiskovalcev, ki bodo knjige lahko kupili po ugodnih cenah. Skupaj bo več kot 300 dogodkov. Med drugim bodo na Pisateljskem odru Društva slovenskih pisateljev vsak dan opoldne prekmurski pisatelji Feri Lainšček, Štefan Kardoš, Vlado Žabot, Dušan Šarotar in pisateljica Suzana Tratnik odkrivali skrivnosti tega, kar trenutno pišejo. V fokusu se predstavlja Evropa (oziroma osem evropskih držav), mesto v gosteh je Murska Sobota. V preddverju Linhartove dvorane bo delovala Fotocona,  kjer bodo razstave fotografij in  v knjižni obliki predstavljena fotografska dejavnost.

 Starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo in nosečnice so letos upravičeni do brezplačnega cepljenja proti gripi. V prvem tednu cepljenja so se lahko brezplačno cepili le pri svojem izbranem osebnem zdravniku, zato so bile marsikje zelo dolge čakalne vrste.

Nato je ministrstvo za zdravje spremenilo pravilnik o cepljenju, tako da se lahko te osebe brezplačno cepijo tudi pri drugem osebnem zdravniku (denimo če izbrani osebni zdravnik ne izvaja cepljenja ali če oseba nima opredeljenega osebnega zdravnika) ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).  Tisti bolniki, ki so se pred spremembo pravilnika že cepili in so morali sami poravnati stroške cepljenja zdaj lahko zahtevajo vračilo denarja. Na ministrstvu za zdravje svetujejo, naj se za povrnitev stroškov obrnejo na izvajalca cepljenja, "torej tam, kjer so se cepili". Ti bodo potem plačilo stroškov uredili z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 Začenja se teden karitas, ki tokrat poteka pod geslom Dobro iz vsakega srca.  Slovenska karitas vabi ljudi, da  od 25. novembra do 1. decembra pokažejo sočutje in solidarnost do družin v stiski ter jim podarijo prispevek.

Še posebej želijo pomagati otrokom in mladim v revnih družinah, ki jih je zaradi negotove zaposlitve, prenizkih dohodkov, nesreč, zadolženosti ali bolezni staršev vse več. Dobrodelni koncert in druge akcije v decembru so namreč glavni vir za materialno pomoč na župnijskih karitas, kjer pomoč vsako leto prejme več kot 20.000 družin v stiski.

 Tretjo soboto v novembru po svetu obeležujejo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora. Pripravljajo različne dogodke, s katerimi izražajo solidarnost in opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci.

Tej pobudi se že tretje leto zapored pridružuje Slovenija. Čeprav število samomorov v zadnjih letih upada, je naša država po številu samomorov še vedno visoko nad evropskim povprečjem. Lani je samomor prizadel 353 družin,  to pa pomeni veliko več družinskih članov.

 Na tretji četrtek v novembru, to je danes, obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke ali pankreasa. Ob tej priložnosti je Združenje EuropaColon Slovenija pričela z dveletno vseslovensko kampanjo ozaveščanja, ki so jo poimenovali Skupaj smo v tem!. Cilj kampanje je čim več ljudi poučiti o simptomih ene najtežjih in najbolj zahrbtnih onkoloških bolezni, da bi jo odkrili čim bolj zgodaj.

Za rakom trebušne slinavke v Sloveniji vsako leto zboli okoli 400 ljudi, umre jih  380. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let. Žal pa je ta rak eden najhujših, saj pri njem beležimo najnižje preživetje; pet let po diagnozi živijo le še okoli štiri odstotki bolnikov. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka, so povedali na današnji novinarski konferenci.

Zgodbe | nov. '19

Oktobra pred 60 leti je Novomeščanka Milica Jakopin prejela prijazno pismo iz Nemčije; kot dijakinja ekonomske srednje šole v Ljubljani se je že pred tem v angleščini dopisovala z vrstnicama iz Japonske in Belgije; tokrat pa je bilo pred njo pismo v nemščini. Iz dopisovanja z Vero se je razvilo 60-letno prijateljstvo.

Mladi so si želeli stikov s svetom in znanja tujih jezikov, naslove pa jim je posredovala agencija Sven V. Knudsen iz Köbenhavna na Danskem in tudi med seboj so si izmenjavali naslove, in tako je bil svet prepleten s pismi. Mnoga prijateljstva so vzklila in se hitro tudi končala. Toda prijateljstvo, ki se je začelo s pismom Vere Beffart iz Wiesbadna, traja že šest desetletij in med njima še vedno potujejo pisma, seveda pa se tudi slišita po telefonu in se redno srečujeta. »Začeli sva si dopisovati kot dijakinji, danes sva babici, jaz celo že prababica, in vse bolj sva povezani. Povezali sta se tudi najini družini,« pripoveduje Milica.

Dobro počutje | nov. '19

Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.

Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).

nov. '19

Etnične pripadnosti, starosti, spola … si ljudje ne izbiramo sami. Zato družba ne sme izključevati ljudi na podlagi osebnih značilnosti, na katere nimamo vpliva, poudarjajo pri Zagovorniku načela enakosti, kjer ponujajo pomoč vsem, ki se počutijo diskriminirane oziroma neenako obravnavane. »Včasih ljudje vedo, da se jim godi krivica, pa ne zmorejo ničesar narediti. Predstavniki manjšin, šibki, starejši, invalidi … se težko sami postavijo za svoje pravice. To lahko storimo mi. Potrudimo se, da jim pridemo naproti,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Ob tem pa poudarja, da je lahko vsak izmed nas zagovornik enakopravnosti, kadar zagovarja tiste, ki zaradi svojih stisk tega ne zmorejo.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: