november '23

Naš pogovor

Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije si že 60 let prizadeva za dostojno in čim polnejše življenje teh oseb, jim pomaga razvijati socialne veščine ter različne spretnosti, hkrati pa nudi pomoč in podporo njihovim svojcem. Družba bolje sprejema drugačne posameznike kot pred desetletji, poudarja Branka Perne, predsednica zveze in mama 45-letnega Luke, vendar opozarja, da še vedno nimamo storitev, ki bi ljudem s posebnimi potrebami omogočile, da bi ostali v domačem, njim znanem okolju tudi po smrti staršev.

 V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega. Starejše ženske so ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, pred jutrišnjim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, opozarjajo nevladne organizacije.

Z višanjem starosti žensk se stopnja tveganja revščine pri tej starostni skupini zvišuje bolj kot pri moških, kažejo analize Statističnega urada RS. Ker delež starejših žensk narašča, se tudi stopnja tveganja revščine občutno zvišuje. Lani je v državi pod pragom tveganja revščine živelo več kot 130.000 žensk, od tega jih je bila tretjina starejša od 65 let, poudarjajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza).

Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je od 1. januarja 2024 dalje uvedla plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Za uživalce prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot glavni izplačevalec, bo zavod dolžan od prejemkov odtegniti znesek obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov. Ta odtegljaj bo v januarju 2024 prikazan na obvestilu o nakazilu.

V primerih, ko bo za določene uživalce dolžna obvezni zdravstveni prispevek plačati Republika Slovenija,  tega zneska ne bo odtegnil. Podatke o teh uživalcih bo pridobil zavod sam, zato upravičencem ni potrebno pošiljati dokazil ali posebnih vlog, so še sporočili iz Zavoda Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 Črni petek se je razširil tudi k nam, saj trgovci kar tekmujejo, kateri bo ponudil privlačnejšo ponudbo in več godnosti. Pa še »raztegnili« so ga na skoraj ves november. Vendar se vse obljube iz oglasov ne uresničijo vedno, opozarjajo na Evropskem potrošniškem centru Slovenije.

Pripravili so nasvete za varnejše nakupovanje, da boste lahko ločili resnično ugodne ponudbe od navidezno ugodnih.

1. Ta novi sušilnik se ne bi smel tako kmalu pokvariti

Naj bo črni petek ali ne, zaslužite si izdelke, ki trajajo. V Evropi velja zakonska garancija tudi za znižano blago. To pomeni, da ste v primeru okvare sušilnika za lase ali katerega koli drugega izdelka do dveh let po nakupu upravičeni do zamenjave ali vračila denarja.

 Vranske rož’ce, članice sekcije ustvarjalk, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko vabijo na 8. vseslovensko razstavo rož iz krep papirja.

Pridružili se jim bodo še rokodelci in rokodelke z drugih koncev Slovenije. Razstavo, ki bo imela tudi pridih bližajočih se praznikov, si lahko ogledate v soboto, 18., in v nedeljo, 19.  novembra 2023, med 10. in 18. uro v Športni dvorani Vransko.

Vstopnine ni, zaželeni so prostovoljni prispevki.

 Slovenski založniki se bodo predstavili s svojimi knjižnimi novostmi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od torka, 21. novembra, do nedelje, 26. novembra. Država gostja 39. Slovenskega knjižnega sejma, katerega moto je Beseda besedi,  je Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj. 

Sejem bo odprla predsednica države Nataša Pirc Musar v ponedeljek, 20. novembra, ob 18. uri. Na slovesnosti bodo podelili Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Na sejmu pa bodo obiskovalci tradicionalno lahko glasovali za knjigo leta, zanjo že poteka glasovanje preko spleta. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev bodo podelili še nagrade za literarni prvenec leta, za najlepše oblikovano knjigo ter z Združenjem Manager za najboljšo poslovno knjigo.

 V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili dva dogodka, ki povezujeta kulturo, umetnost, zdravje, blagostanje – na temo glasbe in demence. Namenjena sta tudi bližnjim oseb z demenco.

V Klubu CD bo 16. novembra o prepletu umetnosti s preteklostjo, spominjanju in razpadu spomina pri demenci predaval nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek (ob 19. uri). »Umetnost, posebej glasba, nam vzbuja čustva, ustvarja čutne izkušnje, ostri kognitivne procese, vse to pa lahko sproži priklic spomina in doživetje svojega Jaza. Umetnost nam je vsem – posebej pa trpečim in bolnim – lahko uteha in zdravilo; obolelim z demenco pa je umetnost kot romanje, na katerem med sencami preteklosti znova najdejo (četudi razbite in četudi le za hip) delčke Sebe.«

 Če se vam v stanovanju nabirajo stekleni kozarci za vlaganje in ne veste, kam z njimi, se v sredo, 15. novembra, ob 17. uri oglasite v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti. Na ustvarjalni delavnici boste lahko izdelali Wardov »kozarec« oziroma terarij. Rastline in drugo dekoracijo dobite pri njih, kozarce pa prinesite s seboj.

Za tiste, ki želite svoj dom pred decembrskimi prazniki okrasiti z adventnimi venčki iz naravnih materialov, pa niste najbolj spretni, v ljubljanskem botaničnem vrtu pripravljajo delavnice izdelovanja venčkov, ki bodo 29. in 30. novembra ter 1. decembra ob 17. uri. Strokovni delavci vam bodo pripravili material (pušpan, bodiko, bršljan in posušene naravne materiale) in pomagali z nasveti. Zaželeno je, da vrtnarske škarje prinesete s seboj. Za udeležbo na delavnicah je vstopnina šest oziroma osem evrov.

  Danes praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik gluhih. Kot jezik sporazumevanja ga pri nas uporablja okoli 1500 oseb. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) poudarjajo, da se lahko vsak nauči nekaj kretenj in tako pomaga širiti ozaveščenost o gluhi skupnosti.

Slovenski znakovni jezik, ki je bil leta 2021 vpisan v ustavo,  temelji na uporabi rok, mimike obraza in gibanja telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. "Zelo preprosta je kretnja za besedno zvezo rad te imam, ki jo pokažemo tako, da iztegnemo palec, kazalec in mezinec," so zapisali na ZDGNS. 

 Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki je 15. novembra,  poteka pod geslom "Dihanje je življenje - ukrepajte prej". To je opozorilo, da je KOPB zahrbtna in pogosta bolezen, ki je največkrat pozno diagnosticirana. Je neozdravljiva, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje, zato Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ljudi spodbuja, da ob težavah pravočasno ukrepajo, so telesno aktivni in s tem ohranjajo pljuča v čim boljši kondiciji.  V tem tednu pripravljajo tudi dneve odprtih vrat za seznanjanje z rehabilitacijsko vadbo. 

Dobro počutje | november '23

Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Ali ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico ali kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?

Vsaka jed je primerna ob svojem času, podobno kot tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govorijo naše izkušnje pa tudi stare modrosti, na primer ajurveda, znana že devet tisoč let, kot osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Vendar ni treba posegati po eksotičnih jedeh, saj imamo Slovenci veliko domačih.

Dobro je vedeti | november '23

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Za konec letošnjega leta lahko napovemo že prej kot v zadnjih nekaj letih, ko smo lahko šele v decembru z večjo verjetnostjo napovedali ugodnejši datum upokojitve. Po trenutno znanih podatkih in napovedih je za vse – tako za moške kot ženske – ugodnejša upokojitev v prihodnjem letu 2024.  

oktober '23

NAŠ POGOVOR

Na področju skrbi za starejše že desetletje bolj ali manj gasimo posamezne požare, ne rešujemo pa celostne problematike, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Od skupaj 106 je v skupnost vključenih 95 domov za starejše občane in posebnih socialnih zavodov za odrasle, to so tako javni zavodi kot koncesionarji. Kot pravi sogovornik, skušajo ustvariti čim stabilnejše okolje za izvajanje oskrbe, kar postaja zaradi pomanjkanja kadrov in neprimerne metode določanja cen socialnovarstvenih storitev vse težje.

Dobro počutje | oktober '23

ZDRAVJE

»Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, vožnjo, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija.«

Tovrstni kirurški posegi so najpogostejše očesne operacije in tudi najuspešnejše, saj je odstotek komplikacij v rokah izkušenega kirurga pod enim odstotkom, pravi prim. Vladimir Pfeifer, dr. med. FEBOS-CR, svetovno znani in priznani očesni kirurg, dobitnik najvišjih priznanj za očesno kirurgijo v Evropi in Ameriki.

Dobro počutje | oktober '23

Prehrana

Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni »jutranji zdravnik«. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Potrepljam se po trebuhu in ga pohvalim – ali tudi ne. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah ..., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi kuštrava glava mi razkrije veliko, prav tako tudi nohti. Med jutranjo telovadbo testiram kosti in vezi kot »gibalni aparat« svojega telesa.

Kaj nam tak jutranji zdravnik lahko pove in kako pomaga? Najprej koža. Ta mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so osnova beljakovin. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko beljakovin, lastnih našemu telesu, bo telo izdelalo iz zaužitih beljakovin. Od tega je odvisno tudi naše počutje, kar se lahko izmeri: če imamo osem gramov beljakovin na deciliter krvi, potem je naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot šest gramov beljakovin na deciliter krvi, potem se bomo počutili slabo, utrujeno, koža pa bo uvela in mlahava.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: