jul. '20

Slovenija je tretja najstarejša država v Evropi, saj se delež starejših, še posebej starejših od 80 let, hitro povečuje. A zdi se, da državi ni dosti mar, kako bo najstarejša generacija preživljala svojo starost. Strategije na papirju in posveti niso dovolj, treba je določiti prioritete v družbi, zagotoviti denar v proračunu in ukrepati takoj, če resnično želimo dobro starejšim državljanom, je prepričana Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost. V dobrih dveh letih je v imenu Srebrne niti postala ena najglasnejših zagovornic pravic starejših, podpira njihovo kakovostno in humano obravnavo na vseh ravneh, dejavno sodeluje na vseh razpravah, kjer je govora o starejši generaciji, z javnimi pismi pristojnim ministrom, vladi in medijem opozarja na nepravilnosti, kršitve in neustrezen odnos pri obravnavi starejših. Da teh ni malo, se je še posebej izkazalo ob spomladanski epidemiji koronavirusne bolezni.

 Nasvet, osebna izkušnja ali le prijazna beseda človeku v stiski še kako pomagajo.  To dobro vedo pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, kjer so že 30 let v oporo bolnikom in njihovim svojcem, širijo znanje o raku ter ozaveščajo bolnike o pomembnosti aktivnega sodelovanja pri zdravljenju in celostni rehabilitaciji s spodbujanjem in vključevanjem  v programe samopomoči. Verjamejo namreč, da si ljudje z enako izkušnjo bolezni in s podobnimi težavami najlaže zaupajo svoje stiske in si učinkovito nudijo oporo. 

 Kvas blagovne znamke Fala praznuje letos častitljivih 100 let. Proizvodnjo so namreč leta 1920 razvili v  francoskem mestu Strasbourg. Svežemu kvasu Fala, ki ostaja že stoletje nespremenjen in sestavljen le iz kvasnih celic skrbno izbrane družine kvasovk, sta se v zadnjih letih pridružila tudi kislo testo Fala in suhi kvas Fala, pod okriljem skupine Lesaffre.

Vsi izdelki so že desetletja nepogrešljivi v številnih slovenskih kuhinjah, zato želijo obletnico praznovati skupaj z vami. Če hranite doma stare recepte za kruh ali kvašeno pecivo, stare fotografije, pripomočke za peko ali le zgodbe in spomine babic ali prababic o kvasu ali peki, jih posredujte do 15. avgusta po elektronski pošti: fala.sloncek@gmail.com ali na naslov Lesaffre Slovenija, Obrtniška 6f, 1370 Logatec. Objavili jih bodo v knjigi 100 let receptov in spominov Fala Slončka, ki jo boste v dar prejeli tudi vi.

 Zakaj bi v tej vročini kuhali doma? In zakaj ne bi v tem poletju poskusili čisto nove okuse in neznane jedi, ob tem pa morda še koga znanega srečali in poklepetali? Če vas mika, pridite ob četrtkih in petkih (kadar ne dežuje!) na Pogačarjev trg v Ljubljano, kjer že zadnjih o sem let kuharski mojstri z vseh koncev Slovenije kuhajo v živo in na stojnicah prodajajo svoje jedi.

Tako gostinci kot gosti upoštevajo priporočila za preprečevanje morebitnih okužb s koronavirusom. Zato je ponudnikov hrane manj, mize in stojnice redno razkužujejo, med stojnicami je več prostora, manj je miz in sedišč, za zdaj Odprta kuhna tudi ne gostuje v drugih krajih.

Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija z gosti se bosta 8. julija s posebnim koncertom poklonila enemu osrednjih skladateljev slovenske popevke Mojmirju Sepetu za njegov 90. rojstni dan. Gostji večera bosta pevki Nina Strnad in Eva Hren, dirigent Patrik Greblo, Klemen Golner, klavir in Tomaž Gajšt, krilni rog. Koncert bo vodila Miša Molk. Televizijski gledalci si ga lahko ogledate v soboto, 11. julija 2020, ob 20.30 na TV SLO 1. Pred koncertom - ob 20. uri bo še pogovor Bernarde Žarn z mojstrom Sepetom.

Na obrežju Ljubljanice, kjer je bilo nekdaj kopališče, poznano pa je pod imenom  Špica, bo šest poletnih večerov potekala brezplačna vadba joge. Vodila jo bo Nina Gaspari, ki že štiri leta organizira tudi večere joge v parku Tivoli. Vadba je primerna tako za začetnike kot tudi za tiste, ki ste osnove joge že osvojili.

Večeri joge bodo ob sredah, in sicer: 8. in 22. julija ob 19.30; 5. avgusta ob 19.30, 19. avgusta ob 18.30 ter še dve septembrski sredi: 2. septembra ob 18.30 in 16. septembra ob 17.30. Joga bo potekala od 45 do 60 minut, v primeru slabega vremena jo bodo prestavili za en teden.

 Na Muzejski ploščadi v Ljubljani oziroma na prizorišču  Letnega kina Slovenske kinoteke se bo vse do 31. avgusta zvrstilo približno 100 brezplačnih prireditev različnih zvrsti in žanrov in za najširše občinstvo, od lutkovnih in gledaliških  predstav, pevskih in plesnih večerov, kinopredstav, ob četrtkih bodo v ospredju dogodki, ki jih prirejajo v muzejih …

Vsi dogodki sodijo  v kampanjo Mi smo #odprti za kulturo, v kateri so se združili producentke in producenti v kulturi iz nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture, javnih zavodov, festivalov in strokovnih združenj iz vse Slovenije. V kampanji tako sodelujejo Slovensko mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališče Glej, Zavod Bunker, Slovenska kinoteka, Društvo Asociacija in Zveza kulturnih društev Slovenije, v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter Centrom za kreativnost; z njo pa želijo poudariti pomen kulture in umetnosti ter izboljšati njeno podobo v javnosti.

 Že osmo leto zapored Lions klub Trnovski zvon Ljubljana in podjetje Hofer pripravljata zbiralno akcijo rabljenih očal  za slabovidne v gospodarsko manj razvitih državah.

Vse do 29. julija lahko oddate korekcijska ter sončna očala z dioptrijo, ki jih ne potrebujete več, v posebne škatle na zlagalnih policah ob izhodu vseh trgovin Hofer po Sloveniji. Ne zbirajo pa leč, etuijev brez očal ali okvirjev brez stekel. 

Zbrana očala v francoskem zbirnem centru razvrstijo, pregledajo, očistijo in označijo z ustreznimi optičnimi parametri, da so primerna za nadaljnjo uporabo. Posredujejo jih slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ustrezne okulistične oskrbe ne morejo privoščiti (Laos, Benin, Kambodžo, Šrilanko, Nepal, Haiti ...).

 Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki se že 21 let trudi omogočiti živalim dostojno življenje brez trpljenja, to soboto, 4. julija, pred Centrom Interspar Vič v Ljubljani zbira star papir v pomoč živalim. Prostovoljci bodo veseli tudi hrane in potrebščin za živali.

Vse omenjeno lahko med 8. in 18. uro prinesete na peščeno parkirišče ob centru, kjer vas bo poleg zabojnika za papir čakala tudi dobrodelna stojnica, prostovoljci pa bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja o živalih ter vas povabili k sodelovanju v nagradni igri.

Zgodbe | jul. '20

Vsak ozdravljeni bolnik pomeni veselje tako za zdravnike kot bolnika in njegove najbližje. Posebno zmago pa so zdravniki slavili pred 25 leti, natančneje 27. aprila, ko so presadili srce takrat 43-letnemu Francu Pozniču z Vranskega. Bil je peti državljan mlade države Slovenije, ki so mu opravili to zahtevno operacijo v domovini, danes pa je po stažu najstarejši Slovenec s presajenim srcem.

S Francem Pozničem sem se imel priložnost že nekajkrat pogovarjati. Prvič sem ga obiskal dobre pol leta po operaciji, nato čez leto dni, nekajkrat sva vmes še spregovorila o njegovem počutju in delu. Pred desetimi leti je bil organizator prvega srečanja članov sekcije društva Transplant, ki so jim zamenjali srce ali pljuča. Letošnje leto je jubilejno tako zanj kot tudi za društvo, zato sem ga znova obiskal na njegovem domu. Tokrat ne na Vranskem, kjer ima frizerski salon, ampak v Parižljah v občini Braslovče, kamor sta se z ženo Ivo preselila pred desetimi leti.

Dobro počutje | jul. '20

Prof. dr. Igor But, dr. med., predstojnik oddelka za ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor in višji svetnik, si želi, da bi manj žensk imelo plenice ali predloge zaradi uhajanja vode in da bi jim le-te zdravniki celo manj predpisovali. A seveda ne zato, ker bi jim odrekal to pravico, ampak zato, ker ve, da večini med njimi lahko pomagajo. »Pridite po pomoč,« svetuje tudi tistim ženskam, ki so svojo težavo do zdaj skrivale ali pa se z njo kar sprijaznile.

Kot nam je povedal, uhajanje vode prizadene tretjino vseh žensk. Pogostejša je stresna urinska inkontinenca, kjer do uhajanja pride ob naporu (kihanje, kašljanje, dvigovanje, skakanje, spolni odnosi ...). Pri desetih do dvajsetih odstotkih pa zaradi čezmerno dejavnega mehurja prihaja do urgentne urinske inkontinence, ko ženske pogosto sili na vodo, lahko tudi ponoči. Ta žensko spravi v največjo stisko, ugotavlja sogovornik, saj gre lahko za tako nenadno potrebo po mokrenju, da pogosto nima možnosti, da bi pravi čas prišla do stranišča. »Res hudo obliko uhajanja vode ima štiri do šest odstotkov vseh žensk, kar je še vedno ogromno, če pomislimo, da to pomeni okoli 50.000 Slovenk,« opozarja. Pri četrtini žensk se obe obliki inkontinence pojavljata hkrati.

Kar enajst muzejev in galerij na 13 lokacijah v Ljubljani si lahko to poletje, do  30. avgusta, ogledate z enotno vstopnico. Povezali so se: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.

Med drugim si boste lahko ogledali naslednje presežke premične dediščine: neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu; 5200 let staro leseno kolo z osjo, figurine Kitajcev, ki so  v vrhu evropskega oblikovanja porcelana, obredno pipo miru in drugi eksponati iz zbirke Friderika Barage, Škofjeloški pasijon, zbirko slovenskega impresionizma, Leonoro - okostje več kot 13 metrov dolge samice brazdastega kita, slikarski cikel Zorana Mušiča, učilnico iz druge polovice 19. stoletja, kiparska dela Stojana Batiča, šifrirni stroj Enigma- uganko druge svetovne vojne, Performans ritem O Marine Abramović, in Kiosk K67, legendarni izdelek Saša J. Mächtiga iz leta 1967.

Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije je podaljšala natečaj za najboljšo zgodbo na temo Kako smo nekoč preživljali počitnice. Natečaj sicer poteka že od 8. februarja letos v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije.

K sodelovanju vabijo prebivalke in prebivalce, ki ste dopolnili 60 let in radi pišete, da jim do 1. septembra 2020 pošljete resnično zgodbo, povezano s počitnikovanjem v vašem domačem kraju ali kje drugod po Sloveniji. Morda so to vaši spomini ali pa ste slišali zanimivo pripoved, zasledili stare fotografije, našli zapiske ...

 Opoldan se bo s koncertom kvarteta saksofonov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani na turistični ladjici Barjanka na Dvornem trgu začel Ljubljana festival na Ljubljanici. Že peto leto zapored se bodo mladi glasbeniki Akademije za glasbo v Ljubljani predstavljali na zanimiv način: z ladjic, ki bodo plule po Ljubljanici. Festival bo trajal do srede na različnih prizoriščih (Gallusovo in Cankarjevo nabrežje, Mesarski most, Ribji trg). Igrali bodo glasbene umetnine iz svetovne glasbene zakladnice, pa tudi redko slišana dela in sodobne skladbe.

 Upokojenci, invalidi z evropsko invalidsko kartic, vojni veterani in vsi starejši od 65 let imajo od 1. julija pravico do brezplačne vozovnice za medkrajevni javni  promet. Vlogo za pridobitev brezplačne vozovnice že lahko oddajo. 

Pogoj pa je, da osebe niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnega zavoda. Brezplačne vozovnice ne veljajo na avtobusih mestnega prometa

Kako do brezplačne vozovnice

Vloga za izdajo subvencionirane vozovnice za brezplačni prevoz je objavljena na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, dobite jo še na avtobusnih ali železniških postajah. Izpolnjen obrazec tam tudi oddate na prodajnem mestu, skupaj z osebnim dokumentom, izkaznico vojnega veterana oziroma evropsko kartico ugodnosti za invalide. Tu boste lahko prevzeli t.i. kartico IJPP, to je elektronska čip kartica, podobna enotnim vozovnicam, ki jih že uporabljajo dijaki in študenti.

 Od četrtka moramo v zaprtih prostorih in javnih prevoznih sredstvih spet nositi zaščitne maske, obvezno je tudi razkuževanje rok, je po vladni seji sporočil minister za zdravje Tomaž Gantar.

Za tak ukrep so se odločili po povečanem številu okužb z novim koronavirusom v zadnjih dneh. Med 20. in 24. junijem so jih  potrdili 20. Minister je dodal, da se je v preteklosti ta ukrep izkazal za učinkovitega in da bodo na dva tedna preverjali, ali so maske še potrebne, mglede na epidemiološko situacijo v državi.

jun. '20

 V epidemiji koronavirusne bolezni 19 jo je Slovenija za zdaj dobro odnesla, saj ji je uspelo zamejiti širjenje virusa. Ni pa bila uspešna pri zaščiti najranljivejše skupine v domovih za starejše in tamkajšnjih zaposlenih. Med umrlimi za to boleznijo je večina stanovalcev domov, le nekaj med njimi jih je umrlo v bolnišnicah. Prvi izbruh bolezni se je začel v metliškem domu starejših, a še huje je bilo v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. Bilo je precej kaotično. Vse kaže, da država ni ustrezno poskrbela za domove in da so kadrovsko in finančno nedohranjeni ostali prepuščeni samim sebi. Razgalile so se težave, na katere so opozarjali že leta. O tem, kako so se v domovih organizirali in preživeli ta čas, smo se pogovarjali z direktorico Doma starejših občanov Črnomelj in predsednico skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerijo Lekić Poljšak, ki upa, da smo se iz tega kaj naučili.

jun. '20

Med ukrepi za odpravo posledic epidemije je tudi vavčer ali bon za turizem, uradno se imenuje bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Vlada je zanje namenila 346 milijonov proračunskih sredstev. Podrobnosti o izvajanju tega ukrepa še niso dokončno dorečene, zato povzemamo, kar je bilo znanega do 25. maja.

Vsakemu polnoletnemu državljanu Slovenije pripada turistični bon v vrednosti 200 evrov, otrokom pa v vrednosti 50 evrov, ki naj bi jih porabili do konca decembra 2020. Poleg zaposlenih so do bona upravičeni tudi samozaposleni, študenti in upokojenci. Bone bomo lahko uporabili pri ponudnikih v Sloveniji, ki ponujajo prenočitev oziroma prenočitev z zajtrkom in so vpisani v register ponudnikov nastanitev. To so hoteli, apartmaji, turistične kmetije, kampi itd.

Dobro počutje | jun. '20

Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.

In istočasno je naša največja bolečina, ko se prekinejo stiki, prijateljske vezi, ko naše odnose napadejo ljubosumje, sovraštvo, zamere, kar se lahko kaže tudi kot izogibanje drug drugemu, kot občutki osamljenosti, neprimernosti, neljubljenosti. Občutek, da smo sami sebi dovolj, lahko odrasle v celoti pomiri in nam daje varnost in predvidljivost. Otrok tega občutka brez varnosti v odnosu z odraslim ne more doseči, zato je še toliko ranljivejši. Ampak kaj je prvi pogoj, da se v svojem telesu dobro počutimo? Težko rečemo, da nam je udobno, če imamo telesne bolečine, če nas je strah ali če imamo zamere do sosedov, prijateljev, znancev. Včasih pa nimamo ničesar, na kar bi pokazali s prstom, pa vendar nismo v dobri koži. Pravimo, da nam nekaj manjka.

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer: