Prosti čas | dec. '19

Prvi vtis pri spoznavanju Kanade je bil prostranost dežele jezer in številnih priseljencev, med katerimi ni malo Slovencev. Živijo v sožitju in govorijo vsak svoj jezik, družijo pa se predvsem s svojimi in čutijo pripadnost Slovenji – bolj kot mi doma.

Spoznali smo kar nekaj družin s prekmurskim poreklom. Ohranjajo domačo besedo, povzeli pa so navade okolja, v katerem živijo, in si dajo duška po domače le v sklenjenih krogih društev. Mlajše generacije vnukov pa imajo težave z izražanjem v slovenščini, kar je razumljivo, če se starši pogovarjajo v narečju.

Prosti čas | dec. '19

Decembra z vrta pobiramo zimske zelenjadnice, sejemo v lončke, ki jih postavimo na okenske police, aktivno največ vrtnarimo v rastlinjaku. Ne pozabimo predvsem na zalivanje, zračenje in ogrevanje rastlinjaka. Če zemlja ne zmrzuje, imamo delo v sadovnjaku in okrasnem vrtu. Skrbimo tudi za ptice in odganjamo divjad.

Brstični in listnati ohrovt, motovilec ter špinača so zimske zelenjadnice, ki jih z zelenjavnega vrta pobiramo v decembru. Manj znano pa je, da brez težav do novega leta počaka na vrtu rdeči glavnati radič, v mili zimi celo radič štrucar. Pazimo, da ne hodimo po gredicah, pač pa vrtnine pobiramo z vrtnih poti. Pobiramo še rdeče, belo zelje in glavnati ohrovt. Vrtno krešo in rukolo lahko posejemo v lončke in jih postavimo na okenske police, ki so na svetli, a ne pretopli strani. Če želimo domačo rukolo za božič, jo moramo posejati že v začetku meseca. 

Prosti čas | dec. '19

Z VNUKI

Sočutje je dragocena vrlina, ki jo cenimo pri vsakem človeku – pri partnerju, prijatelju, družinskem članu, sosedu, sodelavcu. Sočutni ljudje nam polepšajo dan in napolnijo srce. Vsi smo radi v njihovi družbi. Naučite vnuka, kako biti sočuten.

Na vnukovo vzgojo lahko pomembno vplivate, če mu s svojim ravnanjem kažete vrline, ki jih cenite. Mednje spada tudi sočutje. V sodobnem času, ki časti osredotočanje nase, na svoje cilje, videz, materialne dobrine, v času, ko osredotočenost nase podpihuje celotna kultura potrošništva, ni lahko privzgajati sočutja. Toda otroci so bistri in opazijo marsikaj. Tudi to, da imajo zaradi sočutnega in prijaznega vedenja več prijateljev, da so med vrstniki bolj priljubljeni, med odraslimi pa bolj cenjeni. Kateri otrok si tega ne bi želel?

Prosti čas | dec. '19

V zadnjih dvajsetih letih je imel Marijan Vodnik, diplomirani arhitekt, doma in v tujini več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur. Vsako leto decembra ga prosijo, ali bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki vzbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka več kot tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neutrudno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, jih poimenuje z zanimivimi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Prosti čas | dec. '19

Če želite med prazniki svoje stanovanje okrasiti malo drugače, lahko to naredite s sobnimi rastlinami, ki so v tem letnem času nekaj posebnega.

Božična zvezda je prav gotovo favorit med prazničnimi lončnicami. Nekaj posebnega med njimi je Euphorbia pulcherrima 'Christmas Mouse'. Nova sorta božične zvezde ima nenavadno mehak videz listov. Njena posebnost so rdeči cvetovi v obliki zvezde, ki jih najprej opazimo na rastlini. Vendar to ni njen pravi cvet, ampak so v krogu nanizani obarvani listi, ki jim vrtnarji pravimo brakteje. Drobcene rumene cvetove skriva v sredini braktej. Če dobro pogledate, njeni nepravi rdeči cvetovi spominjajo na mišja ušeska, tako je tudi dobila svoje marketinško ime 'Christmas mouse' (božična miška).

Prosti čas | dec. '19

Na zadnji pohod v letošnjem letu se bomo podali na Koroško. Tesno je povezan s pisateljem Prežihovim Vorancem, a tokrat ne bomo hodili po njegovih poteh, temveč po poti njegove žene in hčerk. 

Tako se glasi del zapisa resnične zgodbe o pogumni ženski, ki se je na srečanje s svojim možem odpravila čez zasnežene hribe skupaj z dvema hčerkicama, da bi se družina po skoraj treh letih končno spet srečala in skupaj preživela božič: »Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti in neposeljeni pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.«

Prosti čas | dec. '19

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Ni pomembno, kako drago je darilo, pomembno je, da ga izberemo, še boljše, da ga naredimo sami z mislijo na obdarovanca. In idej za »na glavo in na noge« ni nikoli dovolj.

Škratova kapa in šal

Živahne barve in vzorci na škratovi kapi in šalu bosta navdušila majhne in velike otroke.

Če vam barvno prepletanje nitk ne gre preveč od rok, spletite komplet iz melirane volne, ki se bo iz kroga v krog spletala v barvno živahen vzorec.

Kapa 

Velikost: za obseg glave 50 do 54.

Prosti čas | dec. '19

Razstava knjig iz Zoisove knjižnice 

V počastitev 200. obletnice smrti (10. 11. 1819) razsvetljenca, mecena, pisatelja, humanista, gospodarstvenika in naravoslovca so v NUK-u pripravili razstavo Knjižnica Žige Zoisa – središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, ki predstavlja izbor del iz njegove bogate knjižnice. Baron Zois je bil eden najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na območju Slovenije, postal je ključna oseba za kulturni ter intelektualni razvoj naših krajev in je zaslužen za tehnološke izboljšave.

Prosti čas | dec. '19

Dobre stare viže

»Sem čisti samouk, in kar se tiče not, je vse, kar znam, narisati violinski ključ,« pove harmonikar Jože Jenko. Z glasbo se je srečal že v otroštvu. Ko je bil star pet let, je oče domov prinesel staro harmoniko, igranja nanjo pa se je začel učiti kar sam. Na začetku je veliko poslušal radio, kasneje so na gramofonih vrteli plošče in se učili. »In ko nekaj znaš, tisto ne gre več iz glave. Če nas zbudite ob petih zjutraj, bomo skladbo odpeli in odigrali brez težav,« zatrdi.