Prosti čas | jan. '00

Nemčija je dovolj velika, da v njej vedno najdem kaj zanimivega. Tudi takrat, kadar sem namenjen na drugi konec Evrope in jo samo prečkam. Med zadnjim potovanjem sem za postanek izbral Ulm, srednje veliko mesto na skrajnem zahodu Bavarske. Mesto je bilo nekoč razdeljeno na Ulm in Novi Ulm, a številni mostovi na Donavi so ju povezali v neločljivo celoto.

Za več kot pol Ljubljane veliko mesto je najlepše spoznavati peš. Potepanja med ozkimi ulicami in vodnimi kanali, ob katerih vzbujajo pozornost bela pročelja s slikovitimi lesenimi tramovi, se ne morete naveličati. Za začetek si velja ogledati mestno hišo s poslikanim renesančnim pročeljem, ki spominja na to, da je mesto povezano s trgovanjem po reki Donavi. Plovna pot še danes poteka vse do Beograda. Na mestni hiši vzbuja pozornost astrološka ura iz leta 1581, ki je prava mojstrovina srednjeveških urarjev.

Prosti čas | jul. '19

Stojan Kerbler, eden najbolj znanih ptujskih umetnikov doma in po svetu, je svoje življenje posvetil umetniški fotografiji. Da se je uveljavil, mu ni bilo treba potovati v daljne dežele. Njegove fotografije so najlepši spomin, predvsem pa poklon Halozam, Haložanom in Ptuju. Tako jih sprejemajo domačini, stroka pa jih je nagradila s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami. Leta 1979 je za ciklus Haložani, ki je prepotoval ves svet, prejel nagrado Prešernovega sklada. Nič manj znani in cenjeni niso njegovi Portreti s ptujskih ulic, Koline in Dvorišča, sledijo jim Prostori. Pomemben del njegovega opusa so tudi tovarniške fotografije.

Prosti čas | jul. '19

Nekaterim je dano, da lahko ustvarjamo s cvetjem in pri tem neizmerno uživamo, še posebej takrat, ko rože natrgamo na domačem vrtu ali jih naberemo v naravi. Cvetje je način komunikacije, je simbol ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti. Podarjamo ga ob različnih priložnostih in z njim osrečujemo sebe in druge. Pred kratkim sem za prijateljico naredila šopek z domačega vrta. V njem je bilo cvetje iz njenega otroštva. Ker je ni bilo doma, sem ga postavila pred vrata. Ko me je poklicala in se mi zahvalila, je bilo čutiti solze sreče, ker je podoživljala otroštvo in hojo z bosimi nogami …

Prosti čas | jul. '19

Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado. 

Prosti čas | jul. '19

Pozdravljanje je pomembna socialna veščina, ki se je morajo otroci naučiti, ker človek, ki ne zna primerno pozdraviti, ne pogleda v oči in ne izreče prijaznega dober dan, velja za neolikanega in nespoštljivega, če ne še kaj hujšega. Marsikdaj slišimo, da sodobni otroci ne pozdravljajo starejših. Pa so res krivi otroci ali tisti, ki jih primernega pozdravljanja niso učili, pa ne le z besedami, ampak predvsem z lastnim zgledom? 

Kadar se srečata otroka, se najprej molče opazujeta. Šele nato sledi beseda, a ne pozdrav ali izmenjava informacije, kako je komu ime, ampak povabilo k igri. Vse drugo pride kasneje. Če otroka ne učimo drugače, bo enako »pozdravil« tudi odraslega, le da bo do njega veliko bolj nezaupljiv. Odraslega si mora najprej dobro ogledati, da ga je pripravljen spoznati, da si upa vzpostaviti očesni stik in mu povedati svoje ime. Kadar v družbi vnuka srečamo nekoga, ki je zanj nov, malo počakamo, preden vnuka začnemo spodbujati, naj ga pozdravi, mu pove svoje ime in mu da roko. Izkoristimo čas, ki ga vnuk potrebuje za opazovanje novega človeka tako, da mu z zgledom pokažemo, kaj rečemo ob srečanju z znancem in kaj storimo.

Prosti čas | jul. '19

DOBRE STARE VIŽE

V Beli krajini so ljudje že od nekdaj radi igrali ne samo na strunska glasbila, povezana s tamkajšnjo folkloro, ampak tudi na diatonične harmonike. Vlado Matkovič je Belokranjec iz Dragatuša pri Črnomlju. Rodil se je v glasbeni družini, tako starša kot strici so peli in igrali, prvo glasbilo, na katero je zaigral, pa je bila bugarija, tamburaško strunsko glasbilo. Imel je komaj deset let, in kot pravi, se mu še sanjalo ni, da bo kdaj v rokah držal tudi harmoniko.

Prosti čas | jul. '19

VRT IN DOM

Za jesenske in zimske dni poiščite ustrezen prostor za črno redkev, repo, podzemno kolerabo, kitajsko zelje in druge kapusnice. Upoštevajte tudi kolobar, da bodo rastline bolj zdrave, manj bo tudi škodljivcev. Ob upoštevanju optimalnih terminov setve in sajenja boste tudi s pridelkom bogato nagrajeni.

Julija sejemo črno redkev, repo in podzemno kolerabo. Črno redkev poleti sejemo od začetka julija do sredine avgusta. Takšen termin setve je namenjen jesenski in zimski porabi. Če jo sejemo po vsej gredici, pridelek redčimo na razdaljo 15 cm. Črno redkev lahko sejemo tudi v vrste, na razdaljo okrog 5 cm. Vrste naj bodo med sabo oddaljene dobrih 20 cm. Pregosto setev je treba v času razraščanja redčiti na razdaljo 15 cm v vrsti. V času kalitve sta priporočljiva zalivanje in senčenje, in sicer še posebej v primeru vročega in suhega poletja.

Prosti čas | jul. '19

V prispevku vam predstavljamo cepljene debeloplodne sorte rumenega drena, ki se od navadnega rumenega drena ločijo po okusu in večji rodnosti. Poleg izjemno uporabnih plodov rumenega drena uporabimo tudi liste za odličen čaj. Ob uživanju drena bomo zdravi kot dren in polni energije.

Prve cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena zorijo že julija. Izjemno dobre in uporabne so ruske sorte. Cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena navadno obrodijo več plodov kot navadni rumeni dren. Vsebujejo veliko sladkorjev, sadnih kislin, drugih aromatičnih sestavin in barvil (antocianov) ter C-vitamin. Plodovi sortnih debeloplodnih drenov so bolj čvrsti in mesnati kot pri navadnem drenu. Plodovi navadnega drena so v primerjavi z debeloplodnimi sortami trpko-kiselkastega okusa. Plodove predelamo v okusno marmelado, ki jo lahko mešamo z drugim sadjem (hruške, jabolka), sokove, iz njih lahko kuhamo žganje in kompot. Plodove obiramo s stresanjem v ponjave, ki jih pogrnemo pod drevo. Delno zrele plodove vlagamo v zeliščno-vinski kis. Drnulje debeloplodnih sort drenov so primerne tudi za sušenje in kandiranje. Dovolj dozoreli plodovi so primerni tudi kot sveže sadje.

Prosti čas | jul. '19

Kot bi rekel J., vse se spreminja, vse mine. Kdo je J.? Lep, mlad, s kožo v barvi temne čokolade, pravilnih potez, kot večina Gancev. In lepo dišeč. Pred malo več kot pol stoletja, ko sem prvič prišla v Gano, sem se morala o Gancih marsikaj naučiti. Da se kar naprej umivajo, če je le voda v bližini in imajo pet minut časa. Da brcajo žogo kot obsedeni in hodijo na vse nogometne tekme. Da se ves čas smejejo, da so policisti podkupljivi, če te ustavijo in v vozniškem dovoljenju najdejo bankovec, te izpustijo. Če bankovca ni, obstaja alternativa: poveš mu vic, in medtem ko se on reži na vsa usta, se mirno odpelješ.