-
Nemčija se ponaša s številnimi obnovljenimi zgodovinskimi mesti. Na prav poseben način jih je mogoče spoznavati z obiskom različnih tematsko povezanih poti, ki povezujejo več krajev in celo zveznih dežel. Ena izmed najbolj znanih in obiskanih je Romantična cesta na Bavarskem. Leta 1950 so tako poimenovali 350 km dolgo cestno povezavo med mestoma Füssen in Würzburg.
Füssen, nekdaj poletna rezidenca augsburških škofov, je prav prijetno mestece za začetek raziskovanja tematske poti. Baročno mestno središče z benediktinskim samostanom se dviguje nad reko Lech v bližini jezera Foggensee. Nekoč je bila tu pomembna rimska postojanka, v srednjem veku pa so bili domači obrtniki znani po izdelovanju lutenj. Zgodovinsko mestno središče z gradom, poslikanimi pročelji, gostinskimi lokali in obilico domiselno založenih trgovin me je prepričalo, da sem v mestu tudi prespal. K ogledu pa me je vabil tudi bližnji grad Neuschwanstein. Zgradil ga je kralj Ludvik II. Bavarski (1845–1886), ki je zanj zapravil celo družinsko bogastvo. Na njegove načrte sta najbolj vplivala skladatelj Richard Wagner in francoski kralj Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj. Grajska zunanjost je služila za navdih celo Waltu Disneyju, saj je animirana podoba postala zaščitni znak družbe. Grad je tako zelo oblegan, da je za ogled potrebna rezervacija.
-
Le dober kilometer stran od avtoceste se skriva prikupna dolina, ki jo zaznamuje potok Drtijščica. K njemu se spušča gruča hiš, na drug strani potoka pa se dviguje gozdnata vzpetina, vrh katere se je nekoč šopiril grad. Vas leži na robu občine Moravče, o čemer priča tudi ime: Vinje pri Moravčah.
»Vas se je do leta 1955 imenovala Svinje,« mi pove domačin Ciril Jamšek. »Ime je menda nastalo, ker so graščaki iz bližnje graščine Rožek v dolini gojili prašiče. Ker se je domačinom zdelo ime poniževalno, so odvzeli črko S in nastale so Vinje,« pravi Ciril, ko mi z balkona svoje hiše odstira skrivnosti doline.
-
Najem kredita, še posebej tistega za več kot 10 let, pomembno vpliva na posameznikov proračun za daljši čas, a v resnici marsikdo vidi pri njem le trenutne finančne koristi. Pri najemanju kreditov zato nikakor ni dobro biti lahkomiseln.
Poleg tega je treba o kreditih vedeti nekaj stvari. Pomembno je na primer to, ali bomo najeli kredit z variabilno ali fiksno obrestno mero. Prva vrsta kredita je finančno ugodnejša, a bolj tvegana, druga vrsta je dražja, a manj tvegana. Pomembno je vedeti tudi, ali lahko od sklenjene kreditne pogodbe odstopimo, ali lahko kredit predčasno odplačamo, kako je z odplačevanjem kredita v tuji valuti in še kaj.
Ostati v stiku z vnukom, ki odrašča
Z VNUKI
Nekoč ste z vnukom cele popoldneve zlagali kocke in mu brali pravljice, zdaj pa se zaman sprašujete, kdaj se bo oglasil. Kaj se dogaja?
Začne se, ko vnuk vstopi v šolo. Ob ponedeljkih ima nogomet (balet), ob sredah angleščino (računalništvo), za konec tedna pripravlja plakat za šolo. Pri vas je le še v času šolskih počitnic, ker jih je več, kot imajo starši prostih dni. Ko vstopi v obdobje (pred)najstništva, je še slabše. Ko je z vami, se zdi, da se dolgočasi. Neprestano brska po svojem telefonu. Če kaj rečete, vas ne sliši, ker ima slušalke. Odveč mu je odgovarjati na vaša vprašanja, kako je, kaj počne in kaj ga zanima ... Kaj lahko storite?
-
»Igral sem na številnih ohcetih, in ko sem prišel domov, sem otrokom prinesel cel kup sladkarij, od tort do kremšnit, nato pa sem iz vseh žepov potegnil zmečkane bankovce, ki jih je žena potem lepo zlikala,« se spominja svojih mladih let harmonikar Janez Gradišnik.
Rodil se je avgusta 1929 v Javorniku, ki je danes v občini Štore, na srednje veliki kmetiji, po domače so ji rekli na Slemenih. Ko so bili otroci še majhni, se je oče tako hudo ponesrečil v rudniku Trobendol nad Laškim, da je popolnoma oslepel in bil invalidsko upokojen. Janez je začel hoditi v šolo na Svetino nad Štorami, ko je bil star šest let. »V tistih časih smo otroci po šoli morali delati doma na kmetiji, tako da za domače naloge skoraj ni bilo časa. Ob nedeljah pa smo obvezno šli k maši v cerkev Šentrupert nad Laškim, tudi do tja je bilo uro hoda,« se spominja kar težavnih otroških let. Posebej hudo pa je bilo pozimi. »Otroci se nismo veselili snega, če ga je zapadlo veliko, je bilo treba gaziti do šole, bili smo tudi slabo oblečeni, v šoli ni bilo malice. V poletnem času pa sem moral zjutraj vstati že ob peti uri, da sem do sedmih napasel živino, nekaj pojedel in tekel v šolo,« doda.
-
Retrospektiva Ivane Kobilca
Narodna galerija je po štiridesetih letih pripravila monografsko predstavitev slikarke Ivane Kobilca. Od tedaj se je po besedah direktorice Barbare Jaki nabralo marsikaj novega – nova spoznanja stroke, nekaj neznanih del in takšnih, ki niso bila nikoli razstavljena ali pa se je za njimi izgubila sled. Priljubljenim delom, kot so Kofetarica, Poletje, Otroci v travi, se bodo pridružile še manj znane slike, ki skupaj odsevajo ustvarjalno moč priljubljene slikarke in vplive evropskih umetnostnih središč, saj je Kobilca večino odraslega življenja preživela v tujini, in sicer na Dunaju, v Parizu, Sarajevu in Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila na začetku prve svetovne vojne.
Konec šole, skrbi in vse drugo
»Res ne razumem, kakšne skrbi imajo odrasli,« je rekel babici petošolec Žiga, enajstletni fantič, ki ima toliko skrbi. Šola pa košarka pa glasbena pa še vse drugo ... »Ko bo konec šole, me ne bo skrbelo nič več!«
Ni še do konca premislila trpljenja tega otroka, ko je dobila sporočilo ljube vnukinje, gimnazijke, da se bo rada odzvala babičinemu vabilu in bo rada poklepetala z njo, ampak šele po drugem četrtku, do takrat ima vse trenutke zasedene. Šola pa pevski nastopi pa še avtošola in vse drugo … »Ko bo konec šole, bo dovolj časa za vse ...«
-
Telovnik za vse letne čase
Telovnik v sveže zeleni barvi nam pride prav v vseh letnih časih.
Velikosti: 36/38 in 44/46. Opisi za 44/46 so v oklepajih.
Potrebujemo: 350 (450) g zelene volne; kvačko št. 5; 9 (11) manjših zelenih gumbov.
Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste. Nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Začetna in končna petlja v vsaki vrsti sta v opisu označeni kot ½ vzorčne enote (VE).
-
Verjetno se komu še zdi nenavadno, da bi na balkonu ali terasi gojil zelenjavo. Vendar je ta trend vrtnarjenja priskrbel veliko zabave, ki je tudi koristna – zelenjavo, zelišča in še katerega izmed sadežev imamo ves čas pri roki.
V večjih loncih uspešno gojimo cepljeno zelenjavo. Čeprav so te sadike višjega cenovnega razreda, si kakšno le privoščimo. Višjo ceno upraviči kakovosten in večji pridelek od običajnih rastlin, ki jih sadimo na vrtove in njive.
Zakaj je cepljena zelenjava drugačna od navadnih, vzgojenih iz semena? Ker gre za dve sorti, ki sta med seboj združeni (cepljeni). Prva zagotavlja velik pridelek in okusen plod, druga je po navadi sorta z močnim koreninskim sistemom. Na primer kumare in melone so cepljene na podlago buče. Jajčevec in paradižnik pa sta združena s podlago divjega paradižnika. Tako sta izkoriščeni najboljši lastnosti dveh rastlin. Prav zaradi cepljenja sadik lahko vzgojimo rastline, ki imajo večji in bolj aromatičen plod. Rastline so odpornejše za običajne bolezni.
Ste že izbrali sorto in gredico za radič?
Domači radič začnemo sejati junija. Pri tem je dobro upoštevati kolobar in izbrati prave gredice. Radič največkrat sejemo na prazne gredice, ki so ostale po spravilu zelo zgodnjih sort krompirja. Svoje mesto najde tudi na gredicah, ki so bile spomladi zasedene z nadzemno kolerabico in redkvico. Izberite še pravo sorto in radič na vašem vrtu bo prava vrtna poslastica.
Junija sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Za nadzemno kolerabico in redkvico, ki smo jo sejali zgodaj spomladi, lahko sejemo ali sadimo radič. Primerna gredica za radič je tudi gredica, ki je bila predhodno zasedena z zgodnjim zeljem ali krompirjem. Ta gredica je običajno velika, zato na prazno mesto sejemo in sadimo več različnih vrtnin. Za krompirjem sejemo tudi črno redkev pa brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
