Pekoči čiliji so tudi zdravilni
Zdravilna moč čilija je veliko večja kot pri papriki, zato posadimo nekaj sadik in uživajmo v svetu čilija. Domače sadike lahko sadimo na balkonu in vrtu. Priporočljivo je, da ga sadimo v kombinaciji z dobrimi sosedi. Če bomo čili sadili pravočasno in izbrali primerno pikantno sorto, bo veselje ob pobiranju pridelka zagotovljeno.
Čili vsebuje alkaloid kapsicin, ki pripomore k stopnji pikantnosti čilija. Kapsicin ima številne blagodejne učinke na zdravje. Uživanje čilija zmanjša širjenje vnetij v telesu. Deluje tudi protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi. Pospešuje tudi hujšanje in zdravi črevesna vnetja. Moške uživanje čilija največkrat tudi osrečuje. Na sam vrh Scovillove lestvice, ki ima 10 stopenj, uvrščamo čili trinidad scorpion, ki ima neverjetnih 2 milijona skovilov in je priljubljen predvsem pri oboževalcih čilijev.
Cesarska potegavščina in ogrožena gizdalinka
Naslov za ljubitelje rastlinskega sveta ni uganka, za druge pa naj velja takojšnje pojasnilo. Vse nadaljnje besedovanje je namenjeno v Sloveniji zavarovani gizdavi logarici ter njeni sorodnici, znani kot cesarski tulipan – v resnici pa ni tulipanu niti podoben in še manj soroden. Iz prakse in lastnih izkušenj bo tu za mnoge najbrž tudi uporaben nasvet.
Gizdava ali močvirska logarica je najpogostejše ime pri nas redke in ogrožene čebulnice s strokovnim imenom Fritillaria meleagris. Pri nas raste na Barju, in lepo prosim, pustite jo, da tam v miru raste! Trgovine jeseni za vrtno rabo ponujajo njene čebulice iz gojenih sestojev, ki ne posegajo v naravne rastlinske združbe. Pravijo ji tudi močvirski tulipan, logarica, lugovski cvet, kockarica, pirhki in podobno. Med Nemci je znana kot Kiebitzei (tako marogasta naj bi bila jajca pribe, ptiča močvirskega okolja) ali kot Schachbrettblume po kvadratkastem vzorcu šahovnice. Na Hrvaškem je močvirski tulipan znan pod imenom kockavica, cvetni vzorec pa povezujejo z njihovim nacionalnim simbolom – rdeče-belo šahovnico.
Netopirji – naši sovražniki ali prijatelji?
Zdi se, da so netopirji v zadnjem času, odkar je ves svet v boju s pandemijo, človekovi sovražniki številka ena. Mnogo ljudi se teh čudnih bitij s krili in strašnimi vampirskimi zobmi vse bolj boji. Srečamo jih na zadnjem večernem sprehodu, ko letijo v somraku, in vidimo jih viseti v kleti, ko mirno čakajo na temo noči. Ne v prvem ne v drugem primeru občutki niso prijetni.
Zdaj se je zaradi teh malih pošasti, s katerih naj bi koronavirus »preskočil« na človeka, ustavil prav ves svet in pri ljudeh, ki jih le bežno poznajo kot tisto žival, ki »ni ne ptič ne miš«, je sovraštvo do njih le še večje. Ne dolgo nazaj mi je na uho prišlo razmišljanje starejše gospe, ki je svojega moža prepričevala, da naj vendarle pobije vso to letečo golazen. Ker če bolezen ne bo prišla k hiši na dveh nogah, jo bodo pa ti vražji netopirji prinesli … No, lahko bi rekli, da nevednost ni lepa čednost, in prav zato vam želim odgrniti tančico skrivnostnosti in temačnosti, ki visi nad netopirji.
-
Žametne vrtnice
Maja najlepše cvetijo in omamno dišijo rdeče žametne vrtnice.
Njihovo neminljivo lepoto bomo s pomočjo križnega vboda lahko vedno znova občudovali na velikem prtu in prtičkih.
Križce vezemo na blago, na katerem lahko štejemo niti. Vzorca A in B ponavljamo na sredini ali robovih prta. Vzorec C vezemo na enega od vogalov na servietah.
Da bomo videli, kako velik bo želeni vzorec, moramo najprej prešteti križce na obeh predlogah, nato preštejemo niti na tkanini. Blago preganemo po dolgem in počez in vse štiri sredinske zagibe označimo s sprednjimi vbodi. Vesti začnemo od sredine navzven. Križce vezemo čez 2 x 2 niti na blagu s tremi temno rdečimi nitmi deljive prejice.
-
V naši mladosti je prijatelj napisal knjigo Klic daljnih svetov. Takrat še ni kar vsak človek potoval v tuje dežele, moji kolegi in jaz pa smo sanjali o spoznavanju sveta in ljudi tam daleč, požirali smo zbirko Ljudstva sveta in zavzeto gledali diapozitive. V podjetjih, krajevnih skupnostih, kulturnih domovih in tudi doma smo z odprtimi usti poslušali tiste, ki so pogledali malo dlje v svet.
Knjiga Klic daljnih svetov je imela posvetilo: »Majhna ti je hišica ljubljanska, … bodi malo svetovljanska!« O seveda, hotela sem biti, hotela sem iti, hotela sem videti, spoznati, občutiti, doživeti svet izza domačega plota! Vendar nisem imela ne časa ne denarja, in videla sem le malo sveta. Vsa moja potovanja, nabrana skozi vsa desetletja, se ne morejo niti od daleč primerjati z vsem, kar si lahko in tudi si privoščita naslednja in naslednja generacija: »Nisi še bila na Siciliji? Uf, tam je lepo, vzemi si kakšen lep konec tedna, pravzaprav si vzemi ves teden, pa se zapelji pogledat vsaj glavne znamenitosti! Všeč ti bo,« me je prav pred kratkim navduševala maturantka. Marsikaj skoraj nedosegljivega je postalo skoraj povsem dosegljivo … in potovanja so vsaj zame res lep del te spremembe. Bila. Do te pomladi.
Prepričan sem o prihodnosti knjig na papirju
Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, na primer, kako ustvarja mladinske romane, satire, humoreske, romane za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, zanimali bi me tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu med predstavitvijo knjig zgodili z mladimi bralci.
Napisal jih je več kot 50, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Priročnik za klatenje. Napisal je več odmevnih in duhovitih del za odrasle bralce ( Razkošje v glavi, Kukavičje jajce, Poker z ničlami...). Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija Srajca srečnega človeka. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi Levstikovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, večernico, desetnico, leta 2017 pa je prejel še red zaslug za izjemen prispevek v slovenski kulturi in...
Da bodo cvetoči balkoni spet privabljali poglede
Pomladno navdušenje ob sajenju v balkonska korita lahko zelo hitro mine, če ob tem ni pričakovanega uspeha. V želji, da bralci ne boste deležni razočaranj, vam ponujamo nekaj priporočil.
Uporaba starih cvetličnih korit. Preden se lotimo sajenja, vedno preverimo, v kakšen stanju so korita. Če jih jeseni pred spravilom nismo očistili, to nujno opravimo pred novim sajenjem. V ostankih zemlje in korenin se namreč lahko skrivajo bolezni in škodljivci, ki se bodo pojavili na novih rastlinah.
-
DOBRE STARE VIŽE
Svojo prvo kaseto je ansambel Veseli Zasavci posnel leta 1989. Bili so povabljeni na nastop v Berlinu, kjer je živelo veliko zdomcev tudi iz njihovega Zagorja. Župnik, Slovenec, jim je povedal, da brez glasbenih kaset tam nimajo česa početi. In prav hitro so posneli skladbe za svojo prvo kaseto z naslovom V revirjih je lepo. Prodaja je bila izjemna.
Najprej so pri založbi naročili 500 kaset, a so jim jih naredili tisoč, in vse so pošle v trenutku. Sedeminosemdeset kaset je član skupine, bobnar Jože prodal že prvi večer v enem samem bifeju.
Na poti do stanovanja po stopnicah
Udobno stanovanje brez ovir za varno bivanje še ne pomeni, da ne srečamo ovir pred vhodom ali na poti do stanovanja v večstanovanjski stavbi. Dovolj je stopnica ali dve pred vhodom, pa je za nekoga pot do vrat že otežena ali celo onemogočena. To pa pomeni, da je onemogočen tudi dostop do stanovanja ali iz njega. Zaradi tega se oseba lahko sčasoma zadržuje v stanovanju več, kot bi si sicer želela. Ob dežju in pozimi pa je sicer pot do stavbe in vrat stanovanja še dodatno ovirana zaradi mokrih površin in ledu.
Molnik, bogat z zgodbami in potmi
Vandramo po Sloveniji
Ta izlet je opisan v času, ko je eden izmed tristo tisoč Ljubljančanov zaradi virusne nadloge izoliran za mejami svoje mestne občine, je pa človek, ki rad zahaja v naravo, še posebno na kakšen hrib. Ljubljana, imaš za svojim plotom razen Gradu, Golovca in Šišenskega ter Šentviškega hriba še kakšen kucelj za planinskega neučakanca?
Seveda, na njenem vzhodu, kjer se meja kar globoko pomakne v Posavsko hribovje, so tu prelepi razgledni izletniški cilji, kar poglejte na mestni zemljevid: Debenji vrh (530 m), Janče (792 m), Javorski vrh (641 m), Molnik (582 m) … Vse je kar izdatno za hojo, ampak do podnožij dostopno z avtomobilom, vse zaleže za vsaj poldnevni izlet. Piscu teh vrstic je najljubši Molnik. Nanj se razmeroma udobno pride s severne strani iz vasi Šentpavel (394 m), v katero se zavije iz Podlipoglava. Prav tako primerni sta poti iz vasi Pleše (434 m) prek Škofljice ali vasi Orle (457 m). S Pleš je pot dolga pol ure, z Orl slabo uro. Iz Ljubljane je prek Golovca in Orl na Molnik 2,5 ure hoda.
