Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.

Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.

DOM

Pogosto šele ko je res vroče, razmišljamo, kako bi se zavarovali pred pripeko, kako bi ohranili prostore čim bolj hladne ali jih dodatno ohladili. Morda imamo predsodek ali pomislek glede klimatske naprave, a sodobne izvedbe so veliko varčnejše kot starejši tipi, zato ne zavrzimo misli o namestitvi.

Seveda lahko tudi s primernim zračenjem, namestitvijo senčil, zaves in s svojim ravnanjem prispevamo k dobremu počutju v vročih tednih. Zgodaj zjutraj odprimo več oken in vrat ter prezračimo stanovanje s prepihom, nato vse zaprimo in okna zastrimo z zunanjimi senčili. Prepih in naravno kroženje ne preveč vročega zraka sta še vedno dober način za hlajenje prostorov.

GLEDALIŠČE

(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA

To je nova uprizoritev na odru Šentjakobskega gledališča. Besedilo Marca Camolettija temelji na hitrih menjavah identitet, zapletih in lažeh. Izvrstna komedija se dogaja v odročni hiši, v kateri Štefan namerava preživeti konec tedna z ljubico, medtem ko naj bi žena odpotovala. Da bi imel popoln alibi, povabi prijatelja in naroči kuharico. Načrt se seveda kmalu izjalovi — odrsko dogajanje, polno presenetljivih preobratov, pa v občinstvu povzroča gromek smeh in zabavo. Zasluge za to imajo Aleš Valič kot režiser ter  Janez Usenik, Maja Eržen, Tomaž Cvar, Neja Frbežar, Tina Drobež in Marko Skok Mezopotamsky s svojo igralsko energijo.

Novica, da se bo družini kmalu pridružil najmlajši član, je ena najlepših tako za starše kot stare starše. Čas do njegovega prihoda je poln priprav, od urejanja prostora do izbire oblačil in vseh pripomočkov. Vsak od domačih in prijateljev želi nekaj prispevati.

Za otroka lahko pripravimo nekaj, kar bo ohranil kot spomin na svojo mladost in na ljudi, ki so se teh zgodnjih let z njim najbolj veselili. Med njimi so zagotovo tudi babice in tete, spretne v izdelavi vezenin za prve košare, zibke in posteljice.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Lepo vreme nas vabi na sprehod ali uživanje ob kavi na mestni terasi ali vrtu. Za take priložnosti si lahko nakvačkamo pulover s kratkimi rokavi.

Velikost: 40–42

Potrebujemo: 400 g bombažne preje in kvačko št. 3,5

Izdelava: Kvačkamo verižne petlje, deljive s številom tri, in jih prilagodimo svoji širini. Nadaljujemo z eno vrsto polšibičnih petelj. V drugi vrsti začnemo z vzorcem.

Vzorec: Za novo vrsto naredimo štiri verižne petlje. Spustimo dve verižni petlji in v tretjo naredimo pet dvakrat ovitih šibičnih petelj. Spet spustimo dve verižni petlji in v tretjo petljo naredimo eno dvakrat ovito šibično petljo. Tako izmenično ponavljamo do konca vrste. Končamo z dvakrat ovito šibično petljo.

KULTURA

Tako pravi Barbara Stupica, ki ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred kratkim podelilo nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo na področju scenografije, kostumografije in oblikovanja lutk. »Svojega dela se loteva drzno, preudarno, celovito. Je umetnica, ki vešče suka tako čopič, oglje in svinčnik kot šivanko, dleto in žago. Svetovi, ki jih ustvarja, so prepričljivi, razkošni in vznemirljivi, vselej učinkoviti in prepoznavno njeni, polni igrivosti, humorja in domišljije,« je med drugim zapisala žirija.

Spoznajte jih

Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.

Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.

 Vrt

V ribarnicah je znova mogoče kupiti slovenske klapavice, čeprav še pred kratkim ni bilo tako. A školjkarji ostajajo previdni. Orade, ploski črvi in vse toplejše morje še vedno ogrožajo pridelke.

V slovenski Istri črne školjke imenujemo pidoči ali pedoči, v Dalmaciji pa jim pravijo dagnje in so najbolj razširjene školjke v Jadranu. Slovenski pridelovalci so v preteklih letih zaznali tudi 80- ali celo 90-odstotni upad pridelka. Leto 2024 je bilo najhuje, saj je takrat poginilo kar 96 odstotkov školjk. Glavni vzrok za to so bile orade, školjke je plenil tudi ploščati črv, sicer pa pridelovalci množični pogin školjk pripisujejo vse višjim temperaturam morja. Ko je temperatura visoka, imajo namreč školjke odprte lupine, da dihajo in pridobivajo hranila. Ker je takrat tudi veliko obrasti, je tveganje za napad parazitov večje. Običajno v školjko najprej prodrejo veliki črvi, nato v notranjost pridejo še manjši.

VRT

Ne preseneča, da je paradižnik ena najbolj priljubljenih vrtnin v slovenskih vrtovih, saj nas poleti razveseljuje s polnim okusom in številnimi možnostmi priprave jedi. Za zdrav razvoj rastlin in obilno letino je pomembna pravilna zgodnja nega.

Paradižnik je toploljubna rastlina, zato ga na prosto presajamo šele, ko mine nevarnost za pozebo. V večini Slovenije je to po ledenih možeh, torej po 15. maju. Pred sajenjem je priporočljivo, da sadike iz notranjih prostorov postopno privajamo na zunanje razmere in jih utrjujemo. Čez dan jih postavimo na prosto, ponoči pa jih še zavarujemo pred neugodnimi razmerami. Tako se navadijo na temperaturna nihanja, veter in neposredno sonce.