Bitola – zgodovinsko, sodobno in filmsko mesto
Če vas pot zanese v državo z novim imenom Severna Makedonija in ste radovedni, nikakor ne izpustite Bitole. Mesto je 169 kilometrov oddaljeno od Skopja in 69 kilometrov od Ohrida. Ima svojo »dušo«, domačini pa so izredno ljubeznivi in ponosni nanj.
Na prvi pogled je videti zelo moderno z dolgim sprehajališčem – korzom, polnim trgovin in bistrojev, kjer je težko dobiti prazno mizo, ob njem so številne klopce pod drevesi, ljudje pa se po korzu sprehajajo od jutra do pozne noči. Mesto ima dolgo zgodovino, znano že iz antičnih časov, preživelo je turško okupacijo, ki je zapustila sledi v arhitekturi in kulinariki. Čudovito je opazovati mešanico različnih kultur, zanimivo za turiste, ki prihajajo v vse večjem številu.
Tukaj sta hkrati nekoč in danes
Dvorca Novo Celje v Petrovčah pri Žalcu ne odlikujeta le imenitna arhitektura in razgibana zgodovina. V zadnjem času se uveljavlja kot prizorišče vrhunskih kulturnih dogodkov, oaza naravnega miru, turistična destinacija mnogih priložnosti in prestižna lokacija za podjetništvo.
Že prihod v dvorec je posebno doživetje. Skozi baročni portal stopimo v brezov drevored, ki je nastal v skladu z ohranjeno urbanistično zasnovo območja dvorca, ki ga žalska občina postopoma prenavlja od leta 2001. Nekoč v celoti ograjen park je danes sicer posejan z novimi objekti, ki služijo restavraciji, vrtcu in drugim dejavnostim, a ne kalijo miru. Še vedno ga varujeta prostrana zelenica in veliko število prvotnih dreves. Obdan z živahnimi križišči cest in v neposredni bližini strnjenih naselij je park dvorca Novo Celje presenetljivo zatočišče svežine in kontemplativnosti. Čaroben je tudi v snegu.
-
Slovenski knjižni sejem
Najnovejše knjižne izdaje, znameniti literati, ilustratorji, pogovori o knjigah, ki spreminjajo življenje, program za vse starostne skupine obiskovalcev, strokovne teme založništva, ugodni nakupi knjig pa tudi kuharija po najnovejših receptih bodo zaznamovali že 35. knjižni sejem, ki bo od 26. novembra do 1. decembra. Skupaj več kot 300 dogodkov na odprtih odrih in v dvoranah Cankarjevega doma v izjemno raznolikem programu od jutranjih ur do večera, ki se bo na podaljšan sejemski dan raztegnil do 22. ure. V fokusu se ne predstavlja le ena država, temveč Evropa, mesto v gosteh je Murska Sobota. Letošnji sejem bo v znamenju Valentina Vodnika, saj se spominjamo 200. obletnice njegove smrti.
Vnuka si želim videti pogosteje
Kako pogosto boste videli vnuka ali vnukinjo, je pri malčkih odvisno predvsem od njegovih staršev. Oni so tisti, ki pogoste stike s starimi starši omogočijo ali pa zavirajo – največkrat nehote, pogosto pa tudi nevede. Toda tudi vi lahko ukrenete kaj, da bi vnuka videli pogosteje.
Kadar mlada družina živi daleč od starih staršev ali so starši zaposleni do poznega popoldneva, postanejo stiki s starimi starši redkejši, saj mlada družina v preostanku dneva po službi komaj najde čas za domače opravke, za konec tedna pa si želi preživeti čas drug z drugim. Obiski starih staršev se omejijo na občasne, s stališča starih staršev veliko preredke obiske. Čas pa teče in vnuk medtem hitro odrašča. Namesto da bi se bližina starih staršev z vnukom krepila, se čustveno oddaljujejo.
-
V mesecu novembru, ko bo iz mošta nastajalo vino, poteka tradicionalni pohod po poteh Matije Vertovca, utemeljitelja slovenskega vinogradništva.
Krožni pohod vodi po vipavskih gričih skozi vipavske vasi, kjer je delal in živel duhovnik Matija Vertovec, strokovni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu, leta 1844 je izdal znamenito strokovno knjigo Vinoreja.
Pohod, ki je tradicionalno prvo nedeljo po martinovem, velja za enega najbolj obiskanih in veselih, obišče ga veliko udeležencev, ki so deležni raznolike in bogate kulinarične ponudbe ob poti. Tokrat bo v nedeljo, 17. novembra, začel se bo med 7. in 9. uro kot običajno pri mogočnem hrastu pod vasjo Ustje, južno od Ajdovščine. Iz vasi Ustje poteka pot skozi Dolenje in Planino, kjer je Matija Vertovec služboval, do Šmarij, kjer je bil rojen, ter nazaj skozi Vrtovče in Tevče na izhodišče na Ustjah. V cerkvah na Planini in Šmarjah na ta dan potekata jutranja in dopoldanska maša. Pred spomenikom Matiji Vertovcu v Šmarjah je po maši vselej slovesnost v počastitev tega pomembnega moža, ki je močno vplival na razvoj vinogradništva v Sloveniji, posebej v Vipavski dolini.
-
Zlati lesket
Zlato lesketajoč se prtiček in dekorativni dodatki ustvarijo elegantno praznično vzdušje.
Velikost: približno 42 cm premera.
Potrebujemo: približno 75 g zlatega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,75.
Izdelava: skvačkamo 8 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. 1. krog: s 4 verižnimi petljami nadomestimo 1. dvojno šibično petljo, * 3 verižne petlje in 3 dvojne šibične petlje v krog, od * ponovimo 4-krat, končamo s 3 verižnimi petljami, 2 dvojnima šibičnima petljama v krog in 1 polgosto petljo v 4. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj in končamo s polgosto petljo. S polgostimi petljami preidemo tudi v naslednji krog, kjer so narisane. Narisan je le del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v celoto (od 1. do 14. kroga ponovimo 6-krat, od 15. kroga ponovimo 36-krat). Številke označujejo začetek vsakega kroga.
-
Ko zašelesti listje na gozdnih poteh, ko zahrepeniš, da bi šel na Kras gledat, kako ruj spreminja barvo in se z njim spreminja vsa pokrajina v slutnji na zimo, ko veter postane strupen in zrak rezek, da te zamika v topel dom k skodelici čaja, postane srce otožno v zavedanju minevanja. Ptice bodo odletele, dolgo so se zbirale, bilo je še lepo in toplo, one pa so že čutile zimo in vedele. Kaj v njih je vedelo, da morajo iti, kam morajo in zakaj?
Včasih se mora človekova silno pametna glava ponižno prikloniti pred skrivnostmi narave, skritimi v majhni glavi navadne ptice.
Ali je pohištvo sploh še primerno?
Oprema v stanovanju je še dovolj dobra, da nas bo preživela, pogosto slišimo predvsem pri starejših. A ni prav, da se odrekamo spremembam, kadar so te potrebne tako v stanovanju kot hiši. Vsakdo ima pravico do udobnega, varnega bivališča, ki naj bo urejeno in prijetno na pogled, še posebej, če v njem preživimo večino dneva.
Ko postane oprema dotrajana ali neprimerna, je čas, da nekaj storimo. Ni nujno, da to zahteva veliko denarja ali truda, včasih je že dovolj, da stvari, ki jih imamo, pregledamo, pospravimo, preuredimo in morda z nekaj manjšimi posegi spremenimo. Sicer pa se v ponudbi pohištva domačih in tujih trgovin najdejo tudi poceni, a lepo oblikovani kosi pohištva, ki nam bodo dobro služili več let.
Barve za lase izberite odgovorno
Vse, kar nanesemo na lasišče, kjer je koža najtanjša, se v manj kot minuti vsrka v naš krvni obtok. Zato bi morali dobro premisliti, katere šampone in druga negovalna sredstva nanašamo na lase. Najbolje je, da za barvanje uporabljamo naravne barve, saj so določene snovi, ki so prisotne v sintetičnih barvah za lase, zdravju škodljive v tolikšni meri, da večletna redna uporaba lahko povzroči raka.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da naravne barve lase tudi negujejo in ščitijo pred zunanjimi vplivi. V nasprotju s kemičnimi ne odpirajo lasne povrhnjice, zato ne poškodujejo las. Rastlinska barvila v naravnih barvah delujejo tako, da lasno steblo obdajo kot nekakšen plašč. Rastlinski pigmenti se nalagajo na lasno steblo. Zaradi tega je las po barvanju videti debelejši in je tak tudi na otip.
Katero jagodičje je zdravo in vse bolj priljubljeno?
Jeseni je zelo dobro saditi zdravilni rakitovec, kobulasto oljčico, jagode haskap, aronijo, zanimive sorte malin, jagode goji, robide brez trnov in drugo uporabno jagodičje. Tako poskrbite za zdravje in vitalnost kar z domačega vrta. S plodovi ste preskrbljeni od pozne pomladi in vse do pozne jeseni.
Zreli plodovi rakitovca vsebujejo veliko maščobnih olj, ki jih uporabljamo za krepitev pred srčnimi obolenji, zmanjševanje maščobnih oblog v telesu, večanje spolne moči in manj težav s spominsko utrujenostjo. Na vrt je treba posaditi moško in žensko sorto rakitovca. Sorti leikora in hergo sta ženski rastlini, za opraševanje potrebujeta moško rastlino pollmix. Tudi plodovi kobulaste oljčice so zaradi uporabnosti vse bolj priljubljeni na domačih vrtovih, saj vsebujejo vitamine A, C, E, maščobne kisline, mikroelemente in aminokisline.
