-
Obsedel je kar tam s telefonom v roki in z odprtimi usti. Kaj naj zdaj? Res ni hotel, da bi se drugi ljudje vtikali v njegovo življenje! Ženske so res nepredvidljive! In kako preprosto izpeljejo vse skupaj: »Saj boš doma čez praznike – tako si rekel, kajne? Pridemo k tebi.«
»Kdo?«
»Miha s Špelo in jaz, kdo pa?«
»Aja?«
»Pridemo že jutri, pravijo, da bo pojutrišnjem snežilo.«
»Bomo pa freh naredili ...«
Freh! On pač že pol stoletja ni praznoval godu – pa tudi nikogar ni bilo, ki bi mu lahko z ropotanjem zaželel srečo. Zdaj pa takole! Kar sama se je povabila in niti toliko časa mu ni dala, da bi lahko odgovoril, da jih sploh ne želi ne za god ne za novo leto.
-
Vabimo vas na pohode po hribih v okolici Ljubljane pod vodstvom izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije Janeza Alberta. Povabite še znance, prijatelje, sorodnike …
V nedeljo, 9. decembra, se obeta pohod na Janče v Posavskem hribovju. Pot je označena in lahka, traja približno štiri ure. Na 792 m visok hrib se boste povzpeli z Laz, do koder se boste zapeljali z vlakom. Zbor udeležencev je pod uro na glavni železniški postaji v Ljubljani ob 7.30.
Če se želite pridružiti vodniku Janezu Albertu, ga pokličite na telefonsko številko: 040 689 502. Ker se dan prej spremeni železniški vozni red, vam bo vodnik morebitno spremembo sporočil dan pred odhodom.
Zelenortski otoki – najzahodnejši del Afrike
Zelenortski otoki (Cabo Verde ali Kapverdski otoki) se imenuje območje, veliko 4033 kvadratnih kilometrov, ki ga sestavlja 10 večjih in 8 manjših otokov. Vsi so vulkanskega nastanka. Ležijo 450 kilometrov zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu, in sicer nasproti senegalskega polotoka Cabo Verde, po katerem so prevzeli ime. V 15. stoletju so jih odkrili Portugalci in postali so središče trgovine z afriškimi sužnji po vsem svetu.
Danes so samostojna republika, v kateri je uradni jezik portugalščina. Šest otokov je nenaseljenih, na drugih pa živi približno 600.000 prebivalcev. Otoki so skoraj brez naravne vegetacije, tudi živali tam skoraj ni. V reliefu pa prevladuje puščava. Podnebje je milo, vse leto je povprečna temperatura 25 stopinj, ves čas piha veter.
-
»Težko bi rekel, od kod ime kraja,« pravi Igor Bahor, ki je na pašnikih in v gozdovih preživel najzgodnejša leta. »Kanje res živijo tudi tu, na robu Trnovske planote. Toda velikim pticam domačini pravijo »orliči«. Ime bi bilo lahko tudi izpeljanka iz italijanske besede, morda je to cane – pes. Življenje v zimskem času je tod še danes pasje,« razmišlja. »Burja ustvarja tudi več metrov visoke zamete in nekatere domačije so za več tednov odrezane od sveta.«
Igor čuti globoko povezanost s temi kraji. Tu oživijo spomini na otroštvo, vonj po travnikih, pašo živine ... Še posebno mu je ljub del posestva Strgerija, košček pragozda, v katerem nikoli niso gospodarili. Oče, Belokranjec po rodu, je prišel sem v petdesetih letih kot učitelj. Takrat je bilo na ducatu domačij več kot petdeset otrok. Pouk je potekal na eni izmed domačij, kasneje pa so zgradili šolo, vendar so jo morali zaradi pomanjkanja otrok po dveh desetletjih zapreti.
-
Ko razmišljamo o tem, da bi nekomu zapustili ali podarili določeno premoženje, ali pa ko nam nekdo omeni, da nam ima namen zapustiti ali podariti določeno premoženje, se naše misli običajno vrtijo le okoli tega, kako bo to vplivalo na spremembo našega premoženjskega stanja, redkeje pa okoli tega, ali nas bo taka sprememba premoženjskega stanja kaj stala tudi v odnosu do države.
Zato se zdi koristno, da v tem prispevku opozorim na to, kako so v Sloveniji obdavčene dediščine in darila. Višino davka na dediščine in darila sicer ureja zakon o davku na dediščine in darila, predmet obdavčitve pa je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek.
-
Privoščite si domačo rukolo in vrtno krešo, ki ju lahko sejemo vse leto. Pozimi obe vrtnini sejemo v posode na okenskih policah, spomladi, poleti in jeseni na vrt. Mogoča je tudi setev na visoke grede.
Rukolo gojimo zaradi rozetastih listov, ki so nekoliko ostrega, pikantnega okusa in bogati z vitamini. Izstopa vitamin C, med minerali pa kalcij in magnezij. Uživanje rukole ugodno deluje na prebavni sistem. V trgovinah običajno kupimo seme gojene rukole (Eruca sativa), ki raste počasneje. Njen okus ni tako močan kot okus divje rukole (Diplotaxsis muralis ali Rucola selvatica), ki je tudi bolj odporna proti mrazu in lahko celo prezimi. Divja rukola ima tudi bolj narezljane liste. Običajno jo sejemo med druge vrtnine – podobno kot redkvico, ki jo sejemo med solato in radič.
-
Letos povabite vnuka k sebi, še preden se začnejo prazniki, na »predpraznovanje«. To bo primeren uvod v praznični čas, velika prednost pa bo, da boste na tem praznovanju imeli vnuka samo zase. Zadovoljni bodo tudi njegovi starši, saj jim boste podarili prost večer.
Če bo praznovanje pred prazniki uspelo, boste morda vzpostavili prijetno družinsko navado, ki se je bo vnuk veselil tudi prihodnja leta. Namen »predpraznovanja« ni predpremiera enakega rituala, kot ga imate v družini za božič ali novo leto, ampak ustvarjanje prazničnega vzdušja, na katerem se v celoti posvetite vnuku. Ko vam pomaga, se počuti sprejetega in velikega. Ob delu z vami se spotoma uči novih veščin, vi pa dobite priložnost, da pokukate v njegov svet, lahko pa mu predate tudi svoje vrednote.
-
Prišel je čas, ko si bo treba za prijatelje čas vzet' (kot poje Andrej Šifrer), kajti božične in novoletne voščilnice, ki jih napišete ali izdelate sami, so postale spet zelo priljubljene. Če se jih veselite vi, jih bodo gotovo veseli tudi vaši bližnji. Kaj spodbudnega in lepega jim boste napisali, morda celo narisali ali posneli fotografijo, veste samo vi, le ne pozabite jih poslati. Odstiramo nekaj zanimivosti iz zgodovine koledarjev, pratik in novoletnih voščilnic. Morda boste ob branju lažje izbrali priljubljen motiv zanje.
-
Vožnja v temi utruja. Ni preprosto napenjati oči, da bi videli prek meje žarometov lastnega vozila in hkrati ne gledali v luči nasproti vozečih vozil. Če se še cesta lesketa zaradi mokrote, je mera človeške zmogljivosti že zelo polna.
Kdor živi na podeželju, ve, da iz teme pogosto prihajajo presenečenja, zaradi katerih ledeni kri in uide kletvica. Na primer tik pred sprednjim blatnikom iz teme zraste pešec, oblečen v temna oblačila in brez odsevne kresničke. Ali pa se pojavi kolesar brez luči in odsevnih stekel. To je pač zato, ker zunaj mest nimamo pločnikov in kolesarskih poti. A utruja tudi večerna vožnja v mestih. Že sam promet s svojo nervoznostjo učinkuje dražeče. Preveč osvetljenih reklam, utripajočih luči in odsevov pa so prav tako močne motnje, da bi lahko voznik opazil vsako nevarnost.
-
Okrašen škorenjček je simpatična praznična dekoracija, če ga podarimo, pa lahko v notranjosti skriva še majhno presenečenje …
Za izdelavo potrebujemo:
- plastično steklenico
- olfa nož
- filc rdeče ali bele barve, črn trak filca za obrobo podplata
- kos kartona za podplat
- iglo in sukanec
- svinčnik
- čipke, umetno krzno, raznobarvne trakove
- lepilo in pištolo za vroče lepljenje
- Steklenici odrežemo dno in ravni del. Dno uporabimo za sprednji del škorenjčka, ravni del steklenice pa za zgornji del.
- Oba dela steklenice oblečemo v filc s pomočjo igle in sukanca ter lepilne pištole.
- Iz kartona izrežemo obliko stopala, tako da sprednji in zgornji del položimo na karton drug poleg drugega in obrišemo podplat. Oba dela prilepimo na podplat, ki smo ga ravno tako oblekli v filc.
- Na zgornji del (ravni) prilepimo umetno krzno, sprednji del polepšamo z bogato pentljo. Škorenjček lahko okrasimo, kakor nam je najbolj všeč.
