Kjer veter postane otipljiv in doživet

Kultura
Na Kraškem robu nad Trstom je zaživel Borarium, digitalni muzej, posvečen enemu najbolj prepoznavnih naravnih pojavov tega območja – burji. To ni le zbirka predmetov ali razstava o vremenu, temveč poskus, da bi veter – neviden in silovit – postal razumljiv, otipljiv in doživet.
Muzej na Opčinah obiskovalcem burje ne predstavlja le kot meteorološki pojav, temveč kot del vsakdanjega življenja, kulture in identitete Trsta ter kraškega zaledja. Burja je v obmorskih krajih že dolgo več kot vremenska posebnost. Zaznamuje mestne ulice, arhitekturo, navade prebivalcev in številne zgodbe, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Na mestnih ulicah jo občutimo kot sunek, ki spreminja hojo, zapira dežnike, čisti nebo in včasih terja posebno previdnost. Na Krasu pa jo povezujemo z odprtimi planotami, ostrim zrakom, kamnitimi zidovi in pokrajino, ki jo veter nenehno oblikuje. Od kod ime burja? Boreas je bil v stari Grčiji veter, ki je pihal s severa. Rimljani so mu pravili borea; poimenovanje so nato uporabljali za vse, kar je hladno, svetlo, severno. Burja, ki piha v Trstu, prihaja k nam skozi prehod v bližini Postojne. Tu se hladen zrak, ki prihaja s severa, vrine v nižino med Nanosom in Snežnikom ter začne svoj pohod proti obmorskim mestom.
Že stopinja manj pomeni opazen prihranek

DOM
Ko se začne kurilna sezona, se vedno znova sprašujemo: koliko nas bo letos stalo ogrevanje oziroma s čim se bo najceneje ogrevati? Z drvmi, peleti, plinom, elektriko, daljinskim ogrevanjem, kurilnim oljem ali toplotno črpalko? Odgovor ni preprost, saj ni nujno, da je energent z najnižjo ceno tudi tisti, s katerim bomo imeli najnižji račun za ogrevanje.
Veliko pomembnejše vprašanje je, koliko toplote naš dom potrebuje ter koliko je med proizvodnjo toplote in bivalnim prostorom izgubimo. Slabo izolirana hiša oziroma večstanovanjska stavba lahko zato tudi z razmeroma poceni energentom za ogrevanje zahteva veliko denarja, medtem ko je mogoče dobro izolirano stavbo z učinkovitim sistemom bistveno ceneje ogrevati. Nekaj evrov gor ali dol prinese tudi lega stanovanja oziroma dejstvo, ali je na sončni ali senčni strani, na vrhu bloka ali v sredini, kjer vam stanovanje pomagajo ohranjati toplo tudi ogrevana stanovanja okoli vašega. Svoje k ceni ogrevanja prispeva tudi število stanovalcev in njihove potrebe (koliko kuhajo) ter navsezadnje telesni termostat: eni pač (psihično) ne prenesejo nižjih temperatur, ne pomaga jim niti dodatna jopica.
Iz dveh puloverjev – topla tunika
Prosti časnovember '26Ročna dela

Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro v novo je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
V angleškem muzeju pletenin so najstarejši razstavljeni izdelki iz 17. stoletja. Nekoč nedoumljivo trpežna živalska dlaka postrižena in predelana v volno, kajne? Še zlasti, ko človek potegne vzporednico z današnjimi novimi pleteninami, ki razpadejo prej kot ovčka zraste v ovco. Ali so krive ovce ali človek, je kajpada kompleksno vprašanje, primerno za kakšen drug kontekst.
-
Prosti časnovember '26Potovanja

Reportaža
S kolegicami iz novinarske skupine pri UTŽO Ljubljana smo se odločile naše novinarsko leto zaključiti na Balkanu, kjer med drugimi državami del ozemlja zaseda tudi Bolgarija. Prevladala je želja spoznati največjo pridelovalko vrtnic damaščank na svetu in obiskati njene kulturno-zgodovinske znamenitosti.
Po pristanku na sofijskem letališču smo se odpravili na daljšo pot po dolini pod Staro planino. Vozili smo se in vozili, a nismo opazili skorajda nobenega naselja. Zato pa nas je simpatična vodička kratkočasila z obsežno razlago o bolgarski zgodovini od prvih naselitev tega območja prek vseh vrst narodnih vstaj, se precej zadržala v obdobju Osmanskega cesarstva in sklenila pripovedni lok s sprejemom Bolgarije v Evropsko unijo ter prevzemom evra kot plačilnega sredstva.
Kralj za dihala in princ za prebavo

ZELIŠČNI KOTIČEK
Veliki oman (Inula helenium) je mogočna trajnica iz družine nebinovk, ki v višino lahko zraste do dva metra. Njegove korenine so bile stoletja cenjene v evropskem zeliščarstvu. Tradicionalno so jih uporabljali predvsem v pripravkih za dihala in prebavo. Uporaba zahteva zmernost, saj lahko nekatere učinkovine (seskviterpenski laktoni) v korenini pri občutljivih ljudeh povzročijo alergijske reakcije.
Botanično ime, helenium, je rastlina dobila po trojanski Heleni. Veliki oman naj bi namreč zrasel tam, kjer je iz njenih oči na tla padla solza ob žalovanju za ljubim, ki je odšel v bitko. K nam se je razširil iz Azije. Rastlina ima eno ali več ravnih, debelih in rebrastih stebel, ki so spodaj mehko dlakava, proti vrhu pa imajo klobučevinast videz. Prepoznaven je po velikih listih z izrazito žilnatostjo in pogosto srčasto bazo, s svetlejšo in mehko dlakavo spodnjo stranjo, ter živo rumenih cvetovih v obliki koška. Cveti od junija do avgusta. Korenina je debela, rjavkasta in ob prerezu izrazito aromatična (diši po kafri). Ker obstaja več podobnih rumenocvetnih nebinovk, korenine ne izkopavamo za uporabo brez zanesljive določitve, da gre za pravo rastlino. Ko se o tem prepričamo, korenine izkopljemo zgodaj jeseni v drugem letu rasti in jih sušimo pri temperaturi do 40 °C. Lasne korenine uporabimo za naslednjo zasaditev.
Sobne rastline s pridihom džungle

Vrt
V hladnejšem delu leta si želimo v dom vnesti več zelenja, ki prostor napolni s prijetnim občutkom narave. Pogosto se v našem zelenem kotičku znajde še kakšna lončnica več. Bogato listje in eksotični cvetovi nas v mislih popeljejo v tople kraje, ki smo jih že obiskali ali jih še načrtujemo.
Barvitosti kalatej se je težko upreti, saj je ena lepša od druge. Veliki listi različnih oblik, vzorcev in odtenkov zelene, rožnate ter bordo barve v dom vnesejo pridih tropske džungle. Večinoma rastejo pokončno in se razraščajo v goste šope. Najlepše uspevajo na svetlem mestu brez neposrednega sonca. Ustrezata jim enakomerno vlažen substrat in nekoliko višja zračna vlaga. Kalateje danes botanično uvrščamo v rod Goeppertia, vendar opažam, da je v vrtnarski praksi in med ljubitelji rastlin še vedno precej bolj uveljavljeno ime Calathea, zato ga bom uporabljala tudi v nadaljevanju članka.
-
Prosti časnovember '26Ročna dela

Ob izbiri cvetličnih vzorcev se navadno osredotočamo na to, kako bomo izvezle cvet, v katerih barvah in kateri tehniki. Pri tem pogosto pozabimo, da je pravi čar v podrobnostih, in v tem se kaže tudi naša strokovnost.
Pri odločitvi o tehniki vezenja in barvah včasih pomaga opazovanje podobnega predmeta v naravi. Opazimo, da so posamezni deli cveta in peclja različno osvetljeni, svetloba pa izbrano barvo lahko popolnoma spremeni. Čeprav so peclji zeleni ali rjavi, celo zelo svetli, se nam včasih zaradi svetlobe zdijo sivi ali celo črni.
-

Dom
Dom je prostor, kjer se želimo počutiti varno. V njem kuhamo, se grejemo, počivamo in preživljamo čas z najbližjimi. Toda že povsem vsakdanja opravila lahko ob nepazljivosti povzročijo požar. Še zlasti v hladnejših mesecih, ko pogosteje uporabljamo peči, kamine in druge grelne naprave, moramo požarni varnosti nameniti več pozornosti.
Številne nevarnosti lahko preprečimo z razmeroma preprostimi ukrepi. Pomembno je tudi, da vemo, kako ravnati, če kljub previdnosti zagori.
Varno ogrevanje se začne pred kurilno sezono. Peč ali kamin nam prinaša prijetno toploto, vendar terjata redno vzdrževanje. Pred začetkom kurilne sezone poskrbimo za pregled in čiščenje kurilne naprave ter dimnika. V dimniku se nabirajo saje in katranske obloge. Če se vnamejo, nastane dimniški požar, ki lahko poškoduje dimnik in se razširi na stavbo. Redno vzdrževanje je zato pomembnejše, kot se morda zdi na prvi pogled. Dimniški požar lahko prepoznamo po močnem temnem dimu, iskrah ali plamenih iz dimnika, včasih tudi po nenavadnem bobnenju. Takoj pokličemo 112. Če je varno, omejimo dovod zraka v kurilno napravo in od dimnika odmaknemo gorljive predmete. Dimnika nikoli ne gasimo z vodo in ne odpiramo dimniških vratc. V zadimljene prostore ne vstopamo, temveč počakamo na gasilce.
-
Z mojega okna
Ob jesenskem deževju, ko se vrnemo v hiše in iščemo toploto, postane čas drugačen: ne mineva več hitro ob izletih v čudovito naravo, ob neskončnih sprehodih po poljih, v gozdovih, hribih in ravninah, ob posedanju v parkih ter na obalah morja in rek. Zdaj se svet začne krčiti na omejen prostor stanovanj, kjer marsikdo živi sam, in ko tišina pritisne nanj, vzklikne: »Joj, kakšna samota!«
Pred leti so vrteli simpatično reklamo, v kateri odrasli otroci nepričakovano obiščejo dom, kjer mama gosti kup prijateljev, ki se zabavajo. Ob zvoku zvonca vsi pobegnejo skozi stranski vhod, mama hitro počisti za njimi, in ko odpre otrokom vhodna vrata, ti za njenim hrbtom vidijo le prazen prostor, hči pa sočutno vzklikne: »Uboga mama, vedno sama!« Za katero čistilo je bila ta reklama, sem pozabila, stavek o ubogi mami pa v moji družini uporabljamo za hec, saj jaz res nikoli nisem osamljena in potrebna sočutja ali tolažbe zaradi samote. Vem pa, da bi ta stavek lahko zares izrekli za marsikatero mojo vrstnico. In potem otroci takih osamljenih mam prihajajo domov z občutkom krivde, ker jim ne posvetijo dovolj časa, da se njihove mame ne bi dolgočasile.
»Ata« Modrijanov je s fanti vseh 26 let

Dobre stare viže
Peter Švab ve o fantih iz ansambla Modrijani skoraj vse. Tega, da se bo letošnja Noč Modrijanov začela s poklonom njemu in da bo prvi stopil na oder v Stožicah, pa le ni vedel. To je bilo presenečenje zanj in vse druge v dvorani.
Z eno najbolj priljubljenih slovenskih narodnozabavnih zasedb je vseh 26 let opravil približno dvesto nastopov na leto. »Če seštejemo vse ure, ki jih je preživel z nami, nam je posvetil celih 14 let svojega življenja. Zato, da smo mi lahko igrali, imeli vikende zapolnjene z nastopi, malico, denar in si navsezadnje ustvarili domove ter začeli družinsko življenje. Knjigo, v kateri so zapisani vsi nastopi, je vedno vzel s seboj na dopust, da bi tam v miru pregledal vse termine.



