Rdeči gumb je tržna dejavnost
S 1. februarjem se je zvišala subvencija, ki jo Mestna občina Ljubljana namenja za plačilo pomoči družini na domu. Že tako pa ljubljanski uporabniki te storitve plačujejo znatno manj kot v marsikateri drugi slovenski občini. Spremembe so tudi pri varovanju na daljavo - storitvi, namenjeni ljudem, ki živijo sami, lahko pa s pritiskom na poseben gumb kadarkoli pokličejo pomoč.
To storitev je doslej opravljal Regijski center za pomoč na daljavo pri Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, in to za uporabnike na območju mestnih občin Ljubljana, Kranj in Jesenice. Vendar tako imenovani »rdeči gumb« ni storitev javne službe, pač pa le del storitve socialnega servisa, zato se je država odločila za drugačno rešitev. To dejavnost od oktobra 2011 z dovoljenjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravlja cenovno ugodnejši zasebni ponudnik, saj naj bi uporabnik za storitev na mesec plačal 5,99 evra manj kot doslej. Novi izvajalec je že prevzel uporabnike, ki jim je storitev varovanja na daljavo zagotavljal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in ki so pač to želeli. »Zelo smo si prizadevali, da bi bil za naše uporabnike ta prehod čim lažji. Naša želja je, da vsi naši uporabniki varno preidejo k novemu izvajalcu in da bi jim bila omogočena storitev enake, če ne celo boljše kakovosti,« pravi direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Nina Ličer.
Ob tem direktorica z obžalovanjem pove, da je vseh šest njihovih zaposlenih v Regijskem centru za pomoč na daljavo dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi zavoljo poslovnih razlogov. V zavodu jih ne morejo zaposliti, novi izvajalec pa jih tudi ni prevzel. »Ti ljudje so vrhunsko usposobljeni za opravljanje pomoči na daljavo, ki smo jo začeli razvijati kot socialno inovacijo že v letih 1991-1992 v Centru za pomoč na domu v Domu upokojencev Center, Tabor-Poljane.«
Več uporabnikov, nižje cene
Največja pomanjkljivost dosedanje ureditve je bila, da je bilo v regijskem klicnem centru premalo uporabnikov in da je bila cena storitev previsoka. »Mestna občina Ljubljana je vsa leta to storitev subvencionirala in nam tako omogočila, da smo jo razvili do te mere, da je v slovenskem prostoru prepoznavna in potrebna. Razumljivo je, da v Sloveniji, ki je majhna, lahko deluje en večji nacionalni klicni center, ki glede na tehnično podporo vključuje večje število uporabnikov, saj bo s tem storitev tudi cenejša. V našem centru smo imeli povprečno sto uporabnikov rdečega gumba, od oktobra dalje, ko se je že vedelo, da bo zavod opustil storitev, pa jih je bilo 84,« pove direktorica in navede še nekaj številk: »Od januarja do septembra lani je bilo sprejetih 3397 klicev uporabnikov rdečega gumba, od tega 83 t.i. nujnih klicev, ko je bilo treba ukrepati. V povprečju je v povezavi z enim nujnim klicem treba opraviti pet ali šest klicev. Če je šlo za nujen klic, je operater najprej obvestil nujno medicinsko pomoč, po pogovoru z zdravnikom pa smo nato ukrepali naprej. Obvestili smo svojce, če pa uporabnik ni imel nikogar od bližnjih, smo prevzeli celotno koordinacijo pomoči. Naj poudarim, da smo uporabnika spremljali, dokler se ni zadeva uredila, torej smo uredili prevoz v bolnišnico, če je bilo potrebno, preverjali smo njegovo zdravstveno stanje, ob morebitnem odpustu pa smo preverili, kako bo lahko živel po odpustu ...«
Vendar pa Ličerjeva opozarja še na drugo plat. »Varovanje na daljavo je socialno-varstvena storitev. To pa ne pomeni, da so nas uporabniki klicali le tedaj, ko so bili v stiski ali ko so se znašli v nepredvidenih, izrednih življenjskih trenutkih. Veliko jim je pomenilo že to, da jim je nekdo prisluhnil. Tako je storitev uporabnikom pomenila podporo v vsakodnevnem življenju, boljšo dostopnost do informacij in drugih oblik pomoči in s tem daljše in samostojnejše bivanje v lastnem domu. Prav tako so operaterji redno spremljali stanje uporabnikov, tudi vsak dan, če je bilo potrebno. Bojim pa se, da bo zdaj, ko se storitev zelo širi, manj časa za take pogovore in bo storitev izgubila pomen celostne podpore uporabnikom. Kaj jim je dejansko pomenila storitev bi najbolje znali povedati uporabniki sami. Moje mnenje je, da bi morala biti storitev pomoči na daljavo vključena v sistem javne službe, ki bi celostno zadovoljevala potrebe uporabnikov.«
Mestna občina Ljubljana je z utemeljitvijo, da je premalo povpraševanja, konec minulega leta zavodu za oskrbo na domu odtegnila tudi subvencijo za storitev socialnega servisa (pomoč pri gospodinjskih opravilih, kot so pranje, likanje, prinašanje živil ipd). »Dobra plat te odločitve pa je, da bo denar, ki ga je mestna občina namenjala za subvencioniranje storitve varovanja na daljavo in socialnega servisa poslej namenila za zvišanje subvencije pomoči na domu s 75 na 80 odstotkov. Tako bomo v letu 2012 lahko pokrili izpad prihodka iz državnega proračuna zaradi odprave subvencij za zaposlitev 20 socialnih oskrbovalk,« pravi direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Nina Ličer,
In čeprav se je ekonomska cena pomoči na domu s februarjem po predlogu zavoda zvišala na 18,02 evra, uporabniki ne bodo zelo občutili podražitve, saj se bo tudi subvencija zvišala na 80 odstotkov. Za uro pomoči na domu na delovni dan bo uporabnik, ki živi na območju Mestne občine Ljubljana odslej plačal 3,61 evra, ob nedeljah 4, 69 evra, ob državnih praznikih pa 4,87 evra.
Kdaj nacionalni klicni center?
V Kopru izvajajo storitev varovanja na daljavo za prebivalce obalno kraške regije (»rdeča tipka«) v okviru centra za socialno delo, podobno jev Novi Gorici, v sklopu CSD deluje Center za pomoč na domu Klas. V Celju zaenkrat še deluje Center za pomoč na daljavo v Domu ob Savinji.
Da bi bilo varovanje na daljavo cenejša in poenotena storitev, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo dovoljenje za opravljanje te storitve družbi Prva zdravstvena asistenca ali podjetja Pacient, ki naj bi vzpostavil nacionalni klicni center pomoči na daljavo. Povprašali smo jih za nekaj podatkov, vendar smo dobili bolj skop odgovor. Zagotovili so nam, da že opravljajo storitev, ki so jo poimenovali SOS doma. Klic prek stacionarnega telefona omogoča 24 ur na dan takojšen stik s klicnim centrom, z zdravnikom ali z bližnjimi, načrtujejo pa tudi uporabo mobilnega telefona. Cena za storitev SOS doma je 19,17 evra na mesec, uporabnik pa bo plačal še 25 evrov za priključek in 50 evrov za prvi svetovalni obisk socialnega delavca.
Kot zagotavljajo, je storitev zagotovljena po vsej Sloveniji, v primeru zdravniške pomoči tudi zunaj njenih meja, tehnično podporo pa zagotavlja Telekom Slovenije. V storitev so vključili uporabnike Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, hkrati pa potekajo dogovori še s celjskim Domom ob Savinji. Potekajo pa tudi dogovori o vključevanju uporabnikov varovanih stanovanj zasebnih ponudnikov pri Stanovanjskem skladu RS.
