Št. 7-8 julij/avgust 2024
-
Z dobrim srcem
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem. Srečko KosovelVsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Samoumevno se nam zdi, da nam je na voljo. Šele ko potujemo na tuje, kjer je gozdov malo ali pa jih sploh ni, ugotovimo, kakšno dragocenost imamo. Pri nas pokrivajo več kot polovico ozemlja države, več jih imajo le še na Švedskem in Finskem. Drevesa in drugo rastlinstvo skupaj z živalmi, velikimi in majhnimi, tvorijo skupnost, ki se med seboj dopolnjuje.
Kazalo
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Obširno o delovanju invalidskih komisij Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: svet zavoda) je na junijski seji sprejel sklep o delitvi sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letu 2024, se seznanil s poročilom Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije s poudarkom na poslovanju invalidskega sklada v letu 2023 ter obravnaval analizo o delu izvedenskih organov zavoda.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
VESTI IZ ZDUS Pot do uveljavitve človekovih pravic zunaj institucij Slovenija se uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo institucionalizacije glede na število oseb, ki živijo v 24-urnem organiziranem varstvu oziroma instituciji.
Najstarejša Velenjčanka Antonija Aram, najstarejša meščanka Velenja se je le nekaj dni pred 104. rojstnim dnem iz svojega stanovanja v bloku, kjer je ob pomoči prijateljic in pomoči na domu živela sama, preselila v Dom za varstvo odraslih Velenje.
Kako postaneš naša? Bi rekel človek, ki je skoraj vsak dan na obisku v domu starostnikov, da težko. Le redkim uspe, da si najde trajno mesto v srcih zaposlenih in mu nekateri prijazno rečejo celo “sonček”… Naša teta Minka je med njimi. Predvsem zato, ker se vedno smehlja, če jo kdo ogovori, ni nikoli sitna in ničesar ne zahteva.
Krama je za nekoga dragocenost Vsako tretjo soboto v mesecu v Kopru pripravijo sejem starin, ki radovedneže in kupce vabi pred vrata Muda in na Prešernov trg. Predmeti, ki jih zbiratelji ponujajo na stojnicah, izvirajo v glavnem iz 19. in 20. stoletja, nekaj jih je tudi iz 18. stoletja, a so bolj redki.
Izobražujejo in skrbijo za druženje Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo U3 v Škofji Loki letos praznuje dvajset let delovanja. Začeli so skromno, v študijskem letu 2023/2024 pa je študijskih krožkov in delavnic že 80, udeležencev in študijskih ur pa prek tisoč.
Ameriško-slovenska zgodba Ljubljančana Mija in Tone Branc že od leta 1988 živita v Združenih državah Amerike. Predstavljata pomemben steber slovenske skupnosti v New Yorku in združujeta »vse, ki v srcu dobro mislijo«.
V slovenskem morju je manj rib kot pred desetletjem Koprski ribič Renato Bonja ugotavlja, da je vsak dan v letu sicer mogoče uloviti kakšno ribo, vendar jih je količinsko manj kot pred letom 2012. Takrat se je zgodila nekakšna prelomnica in zdaj ulovi le še deset odstotkov rib v primerjavi s prejšnjimi leti, pravi.
Starosta ribičev in roker po duši Preteklih časov se nostalgično spominja tudi Marino Šav, starosta koprskih ribičev. Ribe lovi tako rekoč od malih nog. Pri kakšnih desetih letih se je prvič podal na ribolov s svojim očetom in to počne še danes, pri polnih 78 letih.
Izbris ga je uničil, ni pa uničil njegovega domoljubja Zgodba družine Ivana Razborška je kljub pretresu, ki so ga doživeli z očetovim izbrisom, predvsem zgodba o ljubezni - o ljubeči medsebojni povezanosti, ljubezni do umetnosti in ljubezni do domovine. Vse to je zaznamovalo življenje Ivana in Marije Razboršek ter njunih hčera Eve in Maje.
Iz diplomacije v novinarstvo in obratno Anton Rupnik je zelo izobražen mož. Bil je novinar Dela, urednik tednika Teleks in diplomat. Še vedno pa je publicist, pisatelj, prevajalec in zelo iskan sodni tolmač za francoski, ruski in nemški jezik. Od kovida naprej z ženo živita v idilični in edini slovenski vasi na črko E: na Erzelju nad Vipavo, kjer zagnano vrtnarita. Pa še to: drugo leto bo sogovornik imel že sedemdeseto obletnico gimnazijske mature.
Nekdanja božja pot je zdaj priljubljena izletniška točka pohodnikov Naselje se nahaja vrh 847 metrov visokega istoimenskega hriba, ki je del dolgega slemena med Kranjem in Škofjo Loko. Ker se osamljeno dviguje proti osrčju severnega dela Ljubljanske kotline, so z njega čudoviti razgledi proti Škofjeloškemu hribovju, Karavankam ter Julijskim in Kamniško-Savinjskim Alpam. V času nastanka objavljenih razglednic v začetku 20. stoletja je na Sv. Joštu (kakor se je vasica imenovala do leta 1955, zatem Jošt nad Kranjem, po letu 1990 pa ima zdajšnje ime) živelo osem, ob popisu leta 1931 (največ) deset stalnih prebivalcev, od leta 1981 pa ni nobenega več. Trislikovno barvno razglednico, ki poleg podružnične baročne cerkve sv. Jošta prikazuje še kapelico pri Studencu in farno cerkev sv. Martina v Šmartinu pri Kranju (današnjem Stražišču), je okrog leta 1900 založil tedanji joštarski gostilničar Franc Benedik, dedek 73-letnega upokojenega zdravnika internista nefrologa Mihe Benedika.
Pustil je pečat na nogometnih zelenicah Tekme nogometnega prvenstva v Nemčiji bo z velikim zanimanjem spremljal tudi Kliton Toni Bozgo. Pravzaprav logično, če vemo, da gre za nogometaša, ki je pustil velik pečat na slovenskih zelenicah.
Psička je njegova najboljša prijateljica
Pri jemanju zdravil bodimo zbrani in pozorni Mnogi jemljejo več različnih zdravil in prehranskih dopolnil, zato je še posebej pomembno, da jih uporabljamo pravilno. Če se navodil zdravnikov in farmacevtov ne držimo, lahko pride do neželenih učinkov in škode za zdravje. Kadar ste v dvomih, kako jih pravilno jemati, nasvet poiščite v lekarni.
Nežnost skozi vse življenje Soseda pri osemdesetih mi je zaupala, da jima je z možem še vedno lepo, ko se objameta, božata in stisneta drug k drugemu. Dober partnerski odnos vsem nam prinaša mnoge, med njimi tudi spolne radosti, ki nam lepšajo življenje. Vendar pa tak odnos ni sam po sebi umeven. Zanj je potrebno veliko truda, energije, medsebojno usklajevanje in spoštovanje obeh partnerjev.
Ste za en krasen piknik? Priprava piknika je ležerno opravilo, dokler izbiramo le datum in preverjamo vremensko napoved. Ko pa se lotimo natančnejših priprav, se marsikdaj zalomi. Koliko tega in onega, koliko mesa, kruha in zelenjave naj nabavimo, da bo gotovo dovolj in še malo povrh za vsak slučaj. Kaj ponuditi zraven?
Obleke za vse priložnosti Obleka predstavlja še vedno najbolj ženstven del garderobe. V zadnjih letih je doživela ponoven razcvet, saj jo je mogoče najti v vseh kolekcijah, predstavljenih v naših trgovinah. Sodobne obleke so veliko bolj sproščene, udobne, praktične za vzdrževanje in sešite iz različnih materialov. Izdelane so tako, da se v njih dobro počutite.
Umetna inteligenca naravi ni kos Gozdna terapija je povsem naravna metoda; preprosta, a izjemno učinkovita. Lahko bi rekli, da je pravi odgovor za sodobnega, pogosto nevrotičnega človeka, ki išče ravnovesje telesa, uma in duha. Ta svetovni trend pa se tudi pri nas se vse bolj uveljavlja.
Strah, moj največji sovražnik Vloga strahu v našem življenju je, da nas varuje pred tem, da se ne izpostavljamo nevarnostim, da se ne poškodujemo, da smo nežni do sebe in drugih. Žal pa se večkrat pokaže, da strah ne opravlja prvotne funkcije, temveč nas hromi pri vsakdanjih odločitvah, nam onemogoča, da živimo v skladu s svojimi potrebami in željami, ter nas oddaljuje od tega, da v celoti izkoristimo svoje potenciale in talente.
Prijazne besede imajo moč Ne glede na to, kdo smo in kaj počnemo v življenju, vsi smo družabna bitja in za srečno življenje potrebujemo soljudi. Z njimi živimo, se učimo, se razvijamo, delamo in delimo vse dobro in slabo. Z njimi tudi tkemo takšne ali drugačne medsebojne odnose. Najprej s starši, sorodniki, potem s prijatelji, znanci, sošolci, partnerjem, otroki, pravzaprav z vsemi, ki nam prekrižajo pot. Z njimi doživljamo svoj svet.
Gibanje olajša bolečine v mišicah in sklepih Za različnimi revmatičnimi obolenji lahko zboli vsak, ne glede na spol alistarost. Izraz revmatizem ljudje uporabljamo kar za vse bolečine po sklepih in mišicah. V resnici pa revmatične bolezni delimo v pet večjih skupin: osteoartrozo, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatske bolezni, s kristali povzročena sklepna vnetja in sistemske bolezni vezivnega tkiva.
Še ena korist olivnega olja Ljudje, ki zaužijejo vsaj 7 g olivnega olja dnevno – to je polovico jedilne žlice – imajo za 28 odstotkov nižje tveganje, da bodo umrli zaradi bolezni, povezane z demenco.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Poletni ringaraja Srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu je minilo v izjemnem medsebojnem sodelovanju tako na jutranji kot večerni vadbi, kot po njej, ko smo opravljali vaše osebne izboljšave. Vprašanja in posveti z vami so pomagali drugim udeležencem vadbe, pomagali pa bodo tudi meni in tistim, ki bodo vadili z nami do prihodnjega srečanja. Hvala vsem.
Trpotec – zdravilni plevel V poletnih mesecih jepravi čas za nabiranje trpotca, ki ga lahko uporabimo za krepitev ali čiščenje organizma, pa tudi za druge zdravstvene tegobe, saj ima izredno zdravilno moč.
Kuhano ali presno? Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je - oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njih pridobili vse, kar koristi našemu telesu.
Poslabševanje vida lahko upočasnimo Svetloba je pomembna za nastanek vida, hkrati pa je za očesne strukture tudi škodljiva. Svetloba s stimulacijo celic na očesnem ozadju sproži nastanek signala, ki v možganih oblikuje sliko.
Težave s premočnim potenjem Bralec, ki je v osemdesetih letih, piše, da se že vse življenje pretirano znoji, nobena krema doslej mu ni pomagala. Že ob najmanjšem naporu mu znoj dobesedno zalije oči in obraz. Zadnje čase opaža še povečano potenje ponoči. Potenje mu povzroča vnetje kože pod pazduho in po intimnih delih. Prosi za nasvet, kako bi vsaj zmanjšal, če že ne odpravil težave s potenjem.
Alkohol pač ni hrana V zadnjih mesecih so se v javnosti razvile vroče debate o uporabi konoplje in posledicah njenega uživanja. Nekoliko na stranski tir pa smo spet postavili alkohol, ki je, po uradnih definicijah, najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem okolju.
Ginko – mogočna stara rastlina Ginko oziroma Ginkgo biloba je eno od najstarejših vrst živih bitij na svetu. Ta vrsta drevesa spada med žive fosile, kar pomeni, da ima danes zelo podobno oblikokot fosilni ostanki izpred več kot 200 milijonov let.
Vas muči nespečnost? Težko zaspite ali pa se ponoči zbujate in se potem mučite, ker spanca ni in ni nazaj. S tovrstnimi težavami, ki lahko načnejo naše zdravje, se srečuje zelo veliko ljudi. Spanje je del naših navad, ki pa jih lahko spremenimo in s tem izboljšamo kakovost življenja.
Ljudem pomagamo do boljšega sluha Pogodbeni dobavitelj medicinsko tehničnih pripomočkov, podjetje Slušni aparati Widex, letos praznuje 50 let poslovanja. Družinsko podjetje od samega začetka sodeluje z danskim proizvajalcem Widex, ki s svojo napredno tehnologijo daje smernice v celotni industriji slušnih aparatov. Ob pomembnem jubileju smo se pogovarjali s Katjo Capuder, direktorico podjetja Slušni aparati Widex.
Lajšanje težav s prostato Benigna hiperplazija prostate je najpogostejša težava s prostato pri moških, ki s staranjem prizadene skoraj vse.
Z bralci Vzajemnosti po Hercegovini Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki je bilo nekoliko drugačno od dosedanjih. Med 2. in 5. junijem smo namreč spoznavali kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine; namesto tradicionalnega »morskega« izleta s turističnimi ladjicami smo se zapeljali s trupicami po sladkovodnem jezeru.
Sarajevo, Mostar, Medžugorje in mandarine
Barvne oznake na cestišču Nove ideje v obliki oznak na cestišču različnih barv pogosto zmedejo voznika, ker sporočilnost ni vedno povsem logična. Voznik, najsi bo to kolesar – avtomobilist – motorist, tu in tam kdaj zaide v stisko, ker se znajde pred »novo prometno označbo«, ki ni takoj logično razumljiva.
Kako tehnologija pomaga pri skrbi za zdravje? Tehnologija v veliki meri vpliva na različne e-storitve. Med drugim na tako imenovano eZdravju oz. tiste zdravstvene storitve, ki jih lahko urejamo na daljavo z uporabe elektronskih platform.
Grad Borl spet vabi obiskovalce Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.
Stolp Kristal v Rogaški Slatini »Na vrhu je vse kristalno jasno,« je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve - najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.
Mrežasta kvačkana torba Mrežasto kvačkano torbo iz recikliranega bombaža lahko vzamete na tržnico, na plažo ali kar tako za vsak dan. Zaradi mrežastega vzorca je malo raztegljiva in prilagodljiva tudi za večje nakupe.
Je dopust težava za okrasne rastline ali ne? Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našemu domu.
Kako zavarujemo vrt pred točo in srnami Se sprašujete kako zaščitimo vrt pred točo? To je najlažje z mrežo proti toči, ki jo napnemo čez loke za vrt. Tako ščitimo rastline tudi pred poškodbami in srnami, ki na vrtovih v Sloveniji povzročajo vse več škode. Čez loke in mrežo lahko napnemo belo vrtno tkanino in dodatno zaščitimo rastline pred mrazom ali močnim soncem.
Priloga Planina–Mirna Gora Gozdarji so v Beli krajini že leta 1991 uredili krožno gozdno učno pot, ki se prične na Planini, vodi do planinskega doma na Mirni gori in nato po stari cesti nazaj na Planino. Prehodimo jo v kakšnih treh urah.
Priloga Po Risovi učni poti Risovo učno pot, ki poteka v osrčju kočevskih gozdov, so postavili leta 2021, lani pa je bila v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.
Priloga Vodna učna pot Grabnarica Vodna učna pot blizu Radovljice je prijetna, nezahtevna krožna pot ob potokih Grabnarica in Lipnica, ki vodi po senčnem hladu gozda čez lične lesene brvi nad potokom vse do manjšega bajerja, nazaj pa po odprtih poljih in travnikih s čudovitimi razgledi na Karavanke.
Priloga Resslov gaj nad Ankaranom Gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu na zahodnem delu Ankaranskega polotoka je posvečena Josefu Resslu (1793-1857), slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju.
Po rudarski učni poti TK'PAV Ena iz slabe stotnije slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK' PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev.
Z redkim glasbilom iz roda v rod V zgodovini naših krajev se je razvoj glasbe kar dobro spreminjal. Povezan je bil tako s preprostimi ljudskimi godci kot tudi z v svetu uspešnimi narodno-zabavnimi ansambli. A železnodobni so bili časi, ko je godec igral še na panovo piščal. Ljudski godec ni bil nikdar samostojen poklic, to so bili ljudje z »godčevsko žilico«, zabavnjaki, ljudje, ki so si z igranjem znali prislužiti še kakšen dodaten cekin za preživetje. Godčevstvo pri nas je bilo povezano predvsem s plesom in z zabavo. Noben pomemben dogodek, povezan z življenjskimi datumi ali z dogodki na koledarju ni šel mimo brez prisotnosti godcev.
Vezenje perugino Kot že ime pove, se imenuje po čudovitem srednjeveškem mestu Perugia v Umbriji. Zgodovina mesta sega v etruščansko obdobje, bilo je eno glavnih mest in je še danes znano kulturno in umetniško središče Italije. Tehnika perugino vezenja je prepletena z zgodovino mestne literature, umetnosti in kmetijstva.
Izbira primerne postelje in vzmetnice Poleti, ko postane v stanovanju vroče, običajno slabše spimo in pogosto za to krivimo tudi ležišče. Da je pretrdo ali premehko, da vzglavnik kar ni prave debeline in trdote, površina postelje pa vroča. Od zimske odeje, prehodne odeje, nazadnje končamo pri rjuhi ali pa je še ta odveč. Poleti je ob suhem, vročem vremenu kar pravi čas, da spalnico dobro očistimo in pomijemo. Vzmetnico posesamo z močnim sesalnikom, pred sesanjem lahko potresemo s sredstvom proti pršicam. Odeje in blazine pa prezračimo na soncu. Če je potrebno, jih operemo ali odnesemo v pralnico. Tudi notranjo prevleko blazine snamemo in operemo, da imamo čist vzglavnik.
Kjer se sodobnost meša s preteklostjo Potovanje na Škotsko je potovanje v preteklost, v sivo davnino, ki se ujema z sodobnimi mesti, z čudovitimi gradovi z destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. To je najbolj občutno spomladi, ko je dežela praktično vsa zelena razen tmurne sivine zidovja mest in gradov, iz katerih še danes veje duh preteklosti.
Azija sredi Ljubljane Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml., in si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).
Rešitev pred radovednimi pogledi V gosto naseljenem okolju je ena izmed rešitev za ustvarjanje zasebnosti zasaditev žive meje. Poznamo zimzelene, listopadne in cvetoče rastline, ki nam bodo omogočale zasebnost, zmanjševale hrup in hkrati nudile zaščito pred prahom.
Ruta velikanka in trije šali za počitniški obleki Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Večkrat praznih rok, a vedno s polnim srcem Starejši za starejše se imenuje socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, v katerem starejši prostovoljci obiskujejo svoje vrstnike, jim nudijo družbo, podporo in tudi konkretno pomoč in jim na ta način omogočajo daljše samostojno življenje v domačem okolju. Program letos praznuje 20-letnico delovanja, le nekoliko krajši čas v njem sodeluje Karlina Mermal, ki ji je Slovenska filantropija maja podelila naziv naj mentorica prostovoljcev.
Digitalno ni vedno enostavno Z digitalizacijo se hočeš-nočeš srečujemo tudi starejši, ki nam informacijska tehnologija ni tako blizu kot je mladim. Vemo, da so se med generacijami današnjih šestdeset, sedemdeset in več desetletnikov nekateri z digitalizacijo spoznali že v času zaposlitve. Tako tem novostim bolj ali manj uspešno sledijo tudi po upokojitvi. Še vedno pa je precej starejših, ki nimajo dostopa - tudi zaradi visokih cen - do računalnika, pametnega telefona, tablice in interneta, zato so odrinjeni na družbeno obrobje, kar bi nas moralo resno skrbeti.
Gremo na rajžo Kam se radi odpravite na krajši izlet ali na daljše počitnice?
Miza pri oknu, prodaja goriva in zlaganje pošte Medletna rast števila delovno aktivnih se nadaljuje. V začetku letošnjega leta je bila 1,4-odstotna in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta, ugotavljajo v državnem uradu za makroekonomske analize in razvoj. Na trgu delovne sile pa se pri nas vse bolj pojavljajo upokojenci, saj delo starejših spodbuja tudi država. Prav tako posamezna podjetja ugotavljajo, da so upokojenci »zanesljiv in izkušen kader« za določena dela.
Smiselne aktivnosti so začimba za prijetnejšo starost