Festival za tretje življenjsko obdobje - Brez sodelovanja ne bo šlo

Letošnji festival za tretje življenjsko obdobje, že dvanajsti zapored, so organizatorji - Zveza društev upokojencev Slovenije, Proevent, Inštitut Hevreka! in Zveza za tehnično kulturo Slovenije predstavili kot osrednji dogodek evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. In res se je ljubljanski Cankarjev dom prve tri oktobrske dneve spremenil v središče medgeneracijskega dogajanja.
Obiskovalci so se lahko učili računalniških veščin, si dali pregledati vid in izmeriti vrednost sladkorja in holesterola v krvi, se udeležili delavnic joge, joge, smeha in salse, v medgeneracijskem kotičku so različne generacije ustvarjale izdelke, se spoznavale s kaligrafijo, igrale šah ... Svoja dela so predstavili  člani Literarnega kluba upokojencev Slovenije, Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije pa je prvič pripravilo srečanje mlajših in starejših kulturnih in literarnih ustvarjalcev.
Velika pozornosti je bilo namenjena sladkorni bolezni, ki se širi po vsem svetu. Revija Dita je predstavila veliko kampanjo za boj proti diabetesu, Zveza društev diabetikov Slovenije pa je pripravila obširno strokovno konferenco z naslovom »S sladkorno boleznijo lahko živimo povsem normalno«.

Prostovoljstvo ima svojo ceno
Nekatere teme strokovnih razprav so že kar stalnica festivalov zadnjih let: pokojninska reforma, aktivno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, sistem dolgotrajne oskrbe, starejšim prijazno bivalno okolje, prostovoljstvo. Kar se tiče slednjega, so zgovorne številke: lani je bilo med aktivnimi prostovoljci 85 odstotkov starejših od 60 let, ki so samo v pol leta opravili 3.600.000 delovnih ur predvsem na področju socialnih in humanitarnih dejavnostih. Kot je poudarila Tereza Novak iz Slovenske filantropije, pa država še ne pozna sistema, ki bi ovrednotil, koliko prostovoljska dejavnost pripomorejo k skupni blaginji, zato so povezali Statistični urad RS s statističnimi uradi drugih EU držav, ki so se vrednotenja prostovoljskega dela lotili po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO).
Kako sploh v ljudeh vzbuditi empatijo (dobrosrčnost), je bila iztočnica za živahne razprave. Prostovoljstvo je humana dejavnost, a se je vendar nihče ne more lotiti kar čez noč. Zato na filantropiji razvijajo nov model, po katerem bi podjetja svojim zaposlenim, ki so tik pred upokojitvijo, omogočila, da nekaj ur med svojim delovnim časom spoznavajo prostovoljstvo in organizacije, v katere se bodo lahko vključili po upokojitvi. Milan Lovrenčič iz društva generala Maistra pa je poudaril, da bi starejši lahko mladim pomagali oživljati domoljubje, saj ga je med mladimi vse premalo.
Imajo pa mladi želje, energijo in veselje delati s starejšimi in delajo dobre medgeneracijske projekte, ki smo jih na vseh festivalih doslej imeli priložnost spoznati kar nekaj. Zato je škoda, da jih zasuje plaz kritik in celo zgražanj ob tem, ko denimo v posnet filmček o nekajdnevnem uspešnem medgeneracijskem sodelovanju vključijo glasbeni »hit«, ki pa je v angleščini, ali če svoje navdušenje nad starejšimi udeleženci izrazijo v slengu. Usmeritev učeče se skupnosti, h kateri stremi sodobna družba je vendar: »učimo se drug od drugega«, ne le »učimo drug drugega«.
Premalo vrednotimo statistiko. Tomaž Banovec iz ZDUS, upokojeni strokovnjak za statistiko, je opozoril, da je pred Slovenijo prihodnost, v kateri bo tretjino družbe predstavljala populacija, starejša do 70 let, že čez 25 let pa bo polovica prebivalcev Slovenije starejših od 50 let, to je milijon ljudi. Opozoril je tudi, da premalo upoštevamo statistiko, ki je sicer sredstvo, s katerim se lahko pogovarjamo s tujino. Kot primer je navedel dejstvo, da pri nas ne zajemamo podatkov o gospodinjstvih, zaradi česar prihaja do napak pri ugotavljanju socialno šibkih članov družbe. Socialno šibek namreč ni revež. Revež je sicer brez dohodkov, a ima v ozadju premoženje, iz katerega pa ne črpa za vsakodnevno bivanje.

Kriza je križišče. Na okrogli mizi o strategiji razvoja dolgožive družbe so udeleženci skušali ugotoviti, ali bi bilo umestno zastaviti alternativen skupen dokument, v katerem bi sodelovale vse tri generacije. Vlada sicer zastopa vse tri generacije, a na koncu vendarle o vsem odloči srednja generacija. Po drugi strani je medgeneracijsko leto pokazalo zbližanje prve in tretje generacije, srednja pa je ostala prezrta.
Tak dokument, je zatrdil Aldo Ternovec iz ZDUS, smo dobili na madridski konferenci pred desetimi leti. Takrat smo dobili tudi svet, vladni organ za medgeneracijsko sožitje. Žal pa je od ideje do izvedbe nekaj manjkalo. Tadej Beočanin iz mladinskega sveta Slovenije, ki združuje vse nacionalne mladinske organizacije, je ob tem opozoril, da razmere za mlade niso ugodne: 8 do 10 mesecev čakajo na prvo službo, pri odseljevanju od staršev smo na drugem mestu v Evropi, študiramo pa Slovenci najdlje. Ministrstvo za delo pa predlaga, da bi naj generacije uskladile model zaposlovanja. Prvi dve leti in enako zadnji dve leti zaposlovanja bi delodajalca oprostili davkov in prispevkov za novega ali starejšega zaposlenega, ki naj bi uvajal mladega zaposlenega.
Razmere v Sloveniji so take, da razmerja med generacijami niso uravnotežena, je rekel dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. Glavnina premoženja je v rokah tretje generacije, moč odločanja ima druga generacija, gospodarska kriza pa tolče po vseh treh. Slabo je tudi, da je tretja generacija razklana. Kriza je vedno križišče: pelje v razvoj ali pa v hudo stisko. Vendar bo stiska Slovence spravila v nujne povezave, kot nas je že pogosto v zgodovini, meni dr. Ramovš.

 Festival v številkah:

-         12. festival je obiskalo blizu 15 tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije.

-         Svoje izdelke in storitve je predstavilo kar 200 razstavljavcev, med njimi zdravilišča, kulturne in izobraževalne ustanove, farmacevtska podjetja, športna društva, podjetja za nove tehnologije, občine, ministrstva, domovi za starejše in seveda društva upokojencev.

-         Strokovni program je vključeval 14 okroglih miz, obiskovalci so se lahko udeležili 63 predavanj in delavnic.

-         Na 37. srečanju upokojenskih pevskih zborov se je predstavilo 15 pevskih zborov iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva. Na 4. Večeru pesmi in plesa pa je zaplesalo, zapelo ali predstavilo stare običaje 12 slovenskih folklornih skupin in KUD Kočani iz Makedonije.

-         Na odprtem odru se je zvrstilo več kot 2.000 nastopajočih, tudi gostje iz Makedonije, Hrvaške in Italije, na ogled je bilo šest umetniških razstav,

-         Med festivalom so potekali literarni natečaj za starejše in otroke, likovni natečaj za otroke, fotografski natečaj in natečaj medgeneracijskega sodelovanja.

-         Že pred uradnim odprtjem festivala se je na Glavnem trgu v Mariboru na 6. Festivalu veteranskih godb Slovenije predstavilo pet godb na pihala: iz Maribora, Ljutomera, Ljubljane, Velenja in Mengša.