Brezposelnost ima dolgotrajne posledice

Negotovost je postala del našega vsakdanjika. Nenehno skrb, strah pred novim dnem čutijo tako brezposelni, kot tisti, ki se bojijo izgube zaposlitve, poslabšanja delovnih razmer. Slovenija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja brezposelnosti skorajda ni poznala, zdaj pa predstavlja enega najbolj perečih socialnoekonomskih problemov.

Delo ni le temelj materialne eksistence,  človeku daje možnost samoizražanja, izpopolnjevanja, sodelovanja z drugimi in predvsem razvoja tako osebnostne kot poklicne identitete. Hkrati pa je delo tudi ena od tradicionalnih vrednot v naši kulturi in temeljna človekova pravica.
Brezposelnost, še posebej dolgotrajna, tako ne pušča le negativnih posledic, kot so na primer materialne in socialne, pač pa negativno vpliva tudi na posameznikov psihosocialni razvoj, kar lahko resno ogrozi njegovo fizično zdravje in pusti dolgotrajne posledice.
Kot teže zaposljiva skupina so predvsem mlajši odrasli na prehodu iz šolanja v svet odraslosti, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. S tem mlade odrasle uvrščamo med ranljive skupine zaposlovanja.

Brezposelnost in njene posledice
Številna mnenja in raziskave strokovnjakov pričajo, da se posameznik z izgubi zaposlitve sooča z globljimi posledicami, kot je zgolj izguba rednega dohodka in sredstev za preživetje. Z izgubo zaposlitve se posamezniku namreč zmanjša njegov gmotni položaj, kar ga pelje v skromnejše življenje ali celo v revščino. To vpliva na celoten način posameznikovega življenja in na spremembo njegovega socialnega položaja. S tem se zniža njegov življenjski standard, ki ogroža socialne stike z okoljem in pripelje do povečanega občutka socialne izolacije in izključenosti posameznika iz okolja. Brezposelni ostane brez vsakodnevnih obveznosti, izgubi občutek za strukturiranje časa, ostane brez socialnih stikov, poveča se njegov strah pred prihodnostjo, pojavijo se nespečnost, nemir, občutek negotovosti itd.
Omenjeni dejavniki lahko posameznika pripeljejo do resnih psihosocialnih težav in ogrozijo njegovo zdravje. Prepletanje socialnih in psihičnih težav je pri brezposelnih ves čas prisotno, še posebej, če brezposelnost postane dolgotrajna.
V Sloveniji še nimamo raziskave o psihosocialnem stanju brezposelnih. Številne raziskave pa kažejo, da brezposelnost pušča dolgotrajnejše posledice na psihični strukturi osebnosti. Spremembe se kažejo v nizki samopodobi, izgubi samozaupanja in samospoštovanja itd. Pojavijo se občutek tesnobe, apatija, obup, slabo počutje, slabše duševno zdravje, kar lahko vodi v depresijo in povečuje stopnjo samomorilnosti ter poskusov samomora.
Po pričanjih dr. B. Novak Šarotar se je leta 2009 v urgentni ambulanti Psihiatrične klinike v Ljubljani povečalo število ljudi, ki so iskali pomoč v stiski zavoljo izgube službe ali pa je bil zaradi krize prizadet kateri od družinskih članov. Po njihovih izkušnjah pomoč v stiski iščejo tako navadni delavci, kot bogati menedžerji in borzniki, ki so v krizi izgubili veliko premoženja.

Mladi odrasli kot ranljiva skupina na trgu delovne sile
Kot teže zaposljiva skupina so mladi odrasli, ki so na prehodu iz šolanja v iskanje svoje prve zaposlitve. S korakom v svet dela si mlad človek lahko zagotovi socialnoekonomsko neodvisnost ter posledično možnost načrtovanja kariere, selitve od doma, ustvarjanja lastne družine. Dokler se finančno ne osamosvojijo, po navadi živijo neke vrste prisilno podaljšano odraščanje v svoji izvorni (primarni) družini.
Določiti mejo vstopa mladih odraslih v svet odraslosti je danes izredno težko. Starostna meja se namreč pomika v zgodnejša leta otroštva, vstop v odraslost pa se pomika vse više - v pozna dvajseta leta. Podaljševanje mladosti je dokazana ugotovitev v raziskavah o mladini. Ta pojav namreč opažamo v vseh evropskih državah. Mladi so tako vse dlje odvisni od svojih staršev, a ne le zaradi brezposelnosti, pač pa tudi zaradi podaljševanja izobraževanja. Zavedajo se namreč, da bodo zaradi neučinkovitih ukrepov in nestabilnosti povpraševanja na trgu delovne sile ob koncu izobraževanja le težko dobili zaposlitev.
V Sloveniji tako mladi veljajo za eno najbolj ogroženih populacij na trgu delovne sile. Številne raziskave nezaposlenih mladih kažejo, da brezposelnost vpliva na psihično stanje posameznikov, kar se kaže predvsem v nizki samopodobi in samospoštovanju, prisotnosti strahu, tesnobe, poveča se anksioznost zaradi nenadzorovanih situacij, negotova prihodnost in občutek, da ne obvladujejo lastnega življenja. Še vedno ostajajo odvisni od svojih staršev in pot v svet odraslosti se jim oddaljuje. Vzroki, ki lahko resno ogrozijo mladega posameznika in pustijo dolgotrajne psihične posledice.

V iskanju rešitev
Ko nastopi brezposelnost, je pomembno, da posameznik čuti podporo družine, ki mu omili občutke krivde in nemoči. Pomembno je, da podpora ni le finančna, pač pa tudi moralna in  socialna.
Ko si posameznik ne more pomagati sam in pomoč družine ne zadošča, je prav, da si poišče strokovno pomoč, denimo v pogovoru ali zdravljenje s pomočjo psihoterapije. A to je beseda, ki nosi negativen in celo sramotilen prizvok. To je nekaj, česar se ljudje večinoma bojijo in splošno mnenje o psihoterapiji je še vedno sila odklonilno. Ne le to, tovrstna pomoč za mnoge še vedno ni dostopna. V to skupino uvrščamo tudi brezposelne. V primeru brezposelnosti je mogoče terapijo nuditi po nižji ceni, saj si je brezposelni zaradi finančne stiske ne more plačati. Druga možnost je tudi brezplačno svetovanje, kjer pa so čakalne dobe dolge po več mesecev. Torej bi lahko v tako kritičnem obdobju, ko se posameznik znajde na robu brezizhodnosti, ureditev le tega problema marsikomu rešila življenje.
Brezposelnost dobiva vse večje in vse globlje razsežnosti in zagotovo bo treba poiskati nove rešitve.