Varčnost je lepa lastnost
Ogrevanje je zagotovo največji strošek v družinskem proračunu in v zimskih mesecih so zneski na položnicah še posebej visoki. Žal se zato pojavlja vse več tako imenovane energetske revščine, kar pomeni, da se povečuje število ljudi, ki ne zmorejo sproti plačevati stroškov za ogrevanje. Zato je še toliko bolj pomembno preudarno ravnanje z energijo.
Najbolj učinkovita je seveda energetska sanacija domov (zamenjava starih oken s sodobnimi, toplotna izolacija fasade, zamenjava kurilnih naprav za uporabo cenejših energentov, zlasti obnovljivih virov energije, kot je lesna biomasa …), ter seveda zamenjava starih, »potratnih« aparatov z novimi, energetsko učinkovitejšimi.
K družinskemu proračunu pa pripomorejo manj zahtevni ukrepi, ki ne stanejo veliko, zato pa več prihranijo.
Pri ogrevanju: Strokovnjaki priporočajo, da imamo v bivalnih prostorih v zimskem času temperaturo med 20 in 21 stopinjami, v spalnici pa od 17 do 18 stopinj. Vsaka dodatna stopinja temperature zviša porabo energije za 6 odstotkov. V hladnem prostoru bolje spimo, pri čemer seveda upoštevajmo temperaturo, ki je za nas še prijetna.
Pazimo na vlago v prostoru, idealna vlažnost je med 40 in 60 odstotki. Pomembno je pravilno zračenje, saj se lahko zaradi prevelike vlažnosti pojavi plesen. Hitro, a temeljito zračenje nekajkrat na dan je bolj učinkovito, kot če imamo ves dan rahlo odprto okno.
Pazimo, da zrak kroži okrog radiatorjev. Zato naj jih naj ne zakriva dolga zavesa ali kak kos pohištva, ki »krade« toploto«. Najbolje je, če zavese segajo kakih 10 centimetrov nad zgornji rob radiatorja.
Zelo koristna je uporaba termostatskega ventila, ki uravnava dotok tople vode v radiator glede na želeno temperaturo v prostoru. Tako ga lahko ponoči ali ko smo zdoma nastavimo na nižjo temperaturo kot čez dan. Pri daljši odsotnosti radiatorje delno ali povsem zapremo.
Če radiatorji stojijo ob oknu, je priporočljivo, da na zadnjo stran postavimo posebno izolacijsko ploščo (reflektor), ki je narejena iz plasti aluminijaste folije in umetne pene. S tem preprečimo segrevanje stene (okna) neposredno za radiatorjem in s tem povečanje toplotnih izgub. Lahko si pomagamo tudi tako, da na steno za radiatorjem nalepimo aluminijasto folijo.
Največ energije nam uide skozi špranje v vratih in predvsem ob oknih. Preverimo tesnjenje oken in, če je potrebno, po vsej stični površini namestimo samolepilni trak za tesnjenje. Boljši so gumijasti trakovi kot trakovi iz pene, saj so bolj prožni in njihova trajnost je večja. Ponoči okna, če je le mogoče, zastiramo z roletami ali debelimi zavesami.
Poraba elektrike v stanju pripravljenosti: Če se v temi sprehodimo po stanovanju, ugotavljamo, na kateri od naprav gori kaka lučka ali ura, katera naprava je še topla, čeprav je izključena. To so: televizor, računalnik in računalniški zaslon, polnilec za mobilni telefon, mikrovalovna pečica, pečica, DVD ali video predvajalnik, sistem za ozvočenje, modem, ISDN adapter, tiskalnik, naprave za satelitsko, kabelsko ali internetno televizijo, brezžični telefon, radio, električna zobna ščetka ... . Vse te naprave kljub temu, da so izključene, ostanejo v stanju pripravljenosti (t.i. stand-by mode) in še vedno porabljajo elektriko. Zato pazimo, da jih vedno popolnoma izklopimo s pritiskom na gumb za izklop, kjer je to mogoče (npr. TV, računalnik itd.), ali pa kabel potegnimo iz vtičnice. Če imamo možnost (denimo pri prenovi stanovanja), vgradimo posebna stikala, ki z enim klikom izključijo vse naprave v sobi, ko nismo v njej.
