Nepremičnina je lahko tudi breme
Med nekaterimi »tipičnimi lastnostmi«, ki naj bi veljale za Slovence, je tudi odnos do lastnine. Kar 90 odstotkov stanovanj ali hiš je lastniških, kar nas uvršča v svetovni vrh. Med državami Evropske unije je le še v Romuniji več lastnikov nepremičnin kot pri nas. Vendar pa lahko nepremičnina z leti postane breme za ostarelega lastnika, kar se vse pogosteje tudi res dogaja.
Nekateri starejši težko živijo sami zaradi zdravstvenih problemov, še več pa je takih, ki si preprosto ne morejo več privoščiti lastnega bivališča, saj ne morejo plačevati tekočih stroškov, stroškov vzdrževanja in ogrevanja. Pogosto so hiše prevelike, težko dostopne in predrage za vzdrževanje, stanovanja pa neprimerna, v blokih brez dvigal, na težko dostopnih lokacijah, komunalni stroški so iz leta v leto višji … Po nekaterih podatkih je v Sloveniji kar 22 tisoč gospodinjstev z enim članom, starejšim od 80 let. Od tega je več kot 18 tisoč žensk. Pomenljiv je še podatek, da 66 tisoč žensk, starejših od 65 let, živi samih v svojem stanovanju ali v hiši. Starejše ženske pa še posebej ogroža revščina, saj imajo praviloma zelo nizke pokojnine. Centri za socialno delo, pa tudi društva upokojencev, ki razmere v lokalnem okolju najbolje poznajo, opozarjajo na čedalje bolj zaskrbljujoče razmere, ki pa take niso nastale čez noč. Dejstvo je, da bivalnih razmer starejše generacije zadnja leta pri nas nihče ni analitično spremljal.
Lasten dom je svetinja
Gradili pa smo oskrbovana stanovanja in domove starejših občanov in tako dosegli cilj, zapisan v nacionalnem programu socialnega varstva do 2010, da naj bi pet odstotkov starejših od 65 let živelo v domovih starejših občanov - leta 2012 je bilo namreč stanovalcev domov blizu 17 tisoč. Vendar pa ankete dokazujejo, da se samo šest odstotkov ljudi preseli v dom zaradi bivanjskih razmer (neprimerno stanovanje, brez dvigala ipd.), od 60 do 70 odstotkov pa kot vzrok selitve navaja zdravstvene razloge. Zdaj pa je v ospredju predvsem socialna problematika.
Tudi to je eden od razlogov, da se je Zveza društev upokojencev Slovenije vključila v mednarodni projekt HELPS, ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih. Odprli so svetovalnico za pomoč tistim, ki želijo rešiti stanovanjske probleme, hkrati pa predstavljajo drugačne (alternativne) oblike bivanja starejših. Za starejše Slovence pa je »alternativno« že vse, kar ni lastniško. »Lastnina je za starejšega človeka sveta stvar. Tudi če strada, ne dovoli hipoteke ali plombe na svojo lastnino,« pravi Tomaž Banovec, vodja projekta HELPS v Sloveniji. »To se je najbolj množično pokazalo ob spremembi socialne zakonodaje. Starejši se odrekajo varstvenemu dodatku, da bi njihovi otroci dedovali vse, kar so jim namenili.« V praksi pa se nemalokrat izkaže, da otroci za ostarele starše ne morejo (ali nočejo) skrbeti, lastniki pa nočejo prodati nepremičnin, saj jih želijo zapustiti potomcem. »Računajte, da je bilo vsako leto, tudi v času naše največje krize v državi pet tisoč graditeljev lastnih hiš! Tudi dandanes ni veliko drugače, zlasti ne na podeželju. Ne pozabimo na 175 tisoč "praznih" stanovanj. Poleg tega država vsaj še nekaj let ne bo namenila novih sredstev za nove subvencije. Rast BDP bo stagnirala, prav tako sredstva za socialno politiko. Oskrbovanih stanovanj je premalo, polovica novih je namenjena prodaji in to nekoliko bolj bogatim. Vendar tudi to stagnira. Kakšna je torej prihodnost,« se sprašuje Banovec, ki se skupaj s sodelavci zaveda, da bodo le z veliko truda spodbudili Slovence k razmišljanju o morebitnih spremembah, ki bi jim omogočile kakovostno življenje na stara leta.
Rešitev je (morda) selitev
Ko se začnejo zdravstvene težave in ugotovimo, da ne moremo več premagovati stopnic do stanovanja ali ko se začenjajo kopičiti položnice, je pravzaprav že pozno za iskanje drugih bivalnih možnosti. Najbolj primeren čas za razmišljanje o tem je, ko se od hiše odselijo otroci, ali pa po smrti partnerja. Temeljito kaže premisliti, ali res potrebujemo tako veliko stanovanje, koliko imamo stroškov z njim, jih bomo lahko pokrili, je stanovanje sploh primerno za bivanje starejšega človeka ...
Najbolj drago je živeti sam. Po statističnih ocenah človek, ki živi sam, živi z enoto stroškov; če skupaj bivata dva, je strošek enota in pol, če so trije, pa 1,70.
Upokojenci še teže živijo sami. Povprečna pričakovana pokojnina v svetu in pri nas dosega 60 odstotkov zadnje plače. »Ko se človek upokoji, mu kupna moč takoj pade za 40 odstotkov,« poudarja Tomaž Banovec. »Ljudje se na to počasi privajajo, šele ko zmanjka prihrankov, začnejo razmišljati, kaj storiti.« Nekateri štejejo tudi nepremičnino kot prihranek, vendar v resnici zelo obremenjuje družinski proračun.
V svetovalnici osveščajo ljudi o menjavi stanovanj, sobivanju, oddajanju dela stanovanja ali hiše, tudi stanovanjske zadruge niso slaba rešitev, če so prav zastavljene, kar kažejo primeri iz tujine. »Po izkušnjah, ki smo jih dobili v času delovanja svetovalnice, ljudje že razmišljajo o drugačnih možnostih bivanja. Tudi o sobivanju, ki ima mnoge prednosti, od delitve stroškov in medsebojne pomoči pri vsakdanjih opravilih do druženja in premagovanje osamljenosti, širitve socialne mreže,« našteva Urban Boljka, eden od dveh svetovalcev pri projektu HELPS. »Več kličejo ljudje, ki imajo veliko nepremičnino in bi radi dobili sostanovalce. Tako se je že oglasila gospa, ki bi stanovanje v Ljubljani prepustila hčerkama, sama pa bi se preselila v veliko hišo zunaj mesta in v katero bi se naselilo še štiri ali pet ljudi, da bi skupaj preživljali starost. Tako bi gospa imela družbo in še določeno ekonomsko korist. V drugem primeru pa gospod, ki ima majhno stanovanje, išče nekaj ljudi, s katerimi bi skupaj kupili ali najeli veliko hišo, jo prilagodili svojim potrebam in bi v njej skupaj prebivali, svoja stanovanja pa bi oddajali.«
Na področju sobivanja so si svetovalnico zamislili kot nekakšno posredništvo med tistimi, ki iščejo to možnost, in tistimi, ki jo ponujajo. Zdaj zbirajo prijave, pripravili bodo uvodna srečanja, na katerih se bodo morebitni sostanovalci spoznali, strokovnjaki pa jim bodo nudili praktično pravno in psihosocialno pomoč pri urejanju pravil skupnega bivanja.
Zanimanje je kar veliko tudi ta za zamenjavo stanovanja (večje za manjše), vendar se ustavi pri konkretnih pogovorih.
Prilagoditev stanovanja
Kot pravi Boljka, ljudje iščejo tudi različne druge informacije, od tega, kam bi lahko namestili svojca po operaciji, kje kupiti določen pripomoček, kje so prosta mesta v domovih, kako je s plačevanjem domov, kako se prijaviti ipd.
Po mnenju obeh sogovornikov bi lahko država na tem področju dosegla pozitivne rezultate, če bi različne neinstucionalne možnosti bivanja starejših vključila v dokumente, ki so v pripravi (nacionalni program socialnega varstva do 2020 in v nacionalni stanovanjski program, ki ga pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in prostor). Več bi morali razmišljati tudi o prilagoditvah bivališč potrebam starejših, saj bi tako lahko dlje časa živeli v domačem okolju. V Sloveniji je blizu tri tisoč namenskih najemnih stanovanj, s katerimi upravlja Nepremičninski sklad PIZ, ki bi jih lahko tehnično prilagodili seniorjem, enako velja za najemna neprofitna stanovanja, še opozarja Banovec. »Francozi in Nemci imajo posebno strategijo urejanja bivalnih razmer starejših. Res pa je, da imajo tudi denar in da vedo tudi to, kako rekonstruirati stanovanja in jih predelati za potrebe starejšega ali invalidnega človeka. Nemška zdravstvena zavarovalnica prispeva določen znesek za prilagoditev stanovanja za varno staranje. Torej vlagajo v preventivo. Pri nas pa o preventivi veliko govorimo, delamo pa samo na kurativi.«
K temu Urban Boljka dodaja: »Naša država trdi, da nima denarja, da bi podprla prilagoditve stanovanj za starejše. Ne glede na to, da bi s tem precej privarčevali. Če je v stanovanjih manjša možnost padca, denimo, je tudi manj poškodb in privarčuje zdravstvo. Demenca je poseben problem, a z marsikaterimi zdravstvenimi težavami je mogoče živeti doma. Manjše prilagoditve, kot so namestitev oprijemal, ročajev, odstranitev pragov …, niso tako drage, pomagajo pa zelo.« To želijo dokazati na konkreten način, saj nameravajo v projekta HELPS urediti vzorčno stanovanje, opremljeno za varno bivanje starejšega človeka.
Svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših deluje pri Zvezi društev upokojencev Slovenije na Kebetovi 9 v Ljubljani.
Uradne ure svetovalnice: torek od 10. do 16., sreda od 12. do 18. in četrtek od 10. do 16. ure, tel. št.: 01 519 41 17 ali 041 480 395.
