Najvišje pokojnine so znane
Tako višina pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi tistih, priznanih in odmerjenih po posebnih predpisih (tudi po zakonu o izjemnem priznanju starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge!), je omejena. Za pokojnine iz obveznega zavarovanja je omejitev določena v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), nanjo pa se sklicujejo tudi drugi predpisi.
Omejitev ima za posledico določitev nižjega zneska pokojnine kot sicer sledi iz odmere pokojnine od dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač ali zavarovalnih osnov posameznika! Pri tem je treba opozoriti še na to, da je tudi tako določen (omejen) znesek le izjemoma enak izplačani pokojnini upravičenca. Kolikšno bo to izplačilo v posameznem primeru, je namreč odvisno od davčnega statusa upravičenca. Ta status namreč določa višino odtegnjene akontacije dohodnine, ki jo je treba obračunati pri izplačilu pokojnine za posamezni mesec.
Do omejitve višine pokojnine, kakršno zahteva ZPIZ, lahko pride le pri odmeri pokojnine, pozneje pa ne. Limit je enak za vse in je določen z zneskom najvišje pokojninske osnove. To pa ni najvišja možna pokojnina, kot nekateri zmotno mislijo, temveč (kar pove že njeno ime) le osnova, od katere se odmeri pokojnina, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Nanje mora pokojninski zavod paziti že po uradni dolžnosti. Odmero pokojnine od najvišje pokojninske osnove je treba opraviti tedaj, ko upravičenčeva pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane ob upoštevanju njegovih plač ali zavarovalnih osnov iz predpisanega obdobja in v odstotku, določenem ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe z vsemi pripadajočimi uskladitvami, preseže znesek, ki bi šel upravičencu, če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove, veljavne na dan njene odmere. Povedano nekoliko preprosteje: če pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, presega odmerjeno od najvišje osnove, se upravičencu določi slednji znesek pokojnine!
