Rože v rožniku
Lepo slovensko ime za junij pomensko spominja na rože ali gartrože, na vrtnice. Seveda rože (rodovno strokovno ime je Rosa) po pravici zaslužijo svojo slavo vrtne kraljice, saj spremljajo človekovo kulturo že 5000 let. Omenjajo jih Sumerci in stari kitajski zapisi izpred 2500 let poročajo, da je bilo že takrat v pekinški knjižnici 600 knjig o vzgoji in oskrbi vrtnic. Poznali so tudi polnjene cvetove s po 50 ali celo 100 cvetnimi listi. Torej se stare vrtnice niso zastonj imenovale stolistnice ali centifolia. Nekoč vrtnice niso bile cenjene samo zaradi lepote, temveč tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Zapiski omenjajo, da so iz vrtnic pridobivali kar 23 vrst zdravil. Zato ni presenetljivo, da so imele pomembno mesto v samostanskih zeliščnih vrtovih. Tudi tradicionalno kitajsko zdravilstvo močno ceni cvetne lističe rože mnogocvetnice in japonskega šipka (Rosa multiflora, R. rugosa), čaj iz plodov pa je znan napitek. Prav nekatere oblike šipka (R. canina) so najpomembnejša podlaga pri cepljenju čajevk in mnogocvetnic.
Mnoge sodobne sorte pa vrtnarji vzgajajo kar na lastnih koreninah, torej s potaknjenci. Predvsem mnogocvetnice, vzpenjalke in prekrivne sorte so kot nalašč za tako razmnoževanje. Poletni boj z listnimi ušmi in omejevanje glivičnih bolezni sodi v klasično oskrbo vrtnic, sprotno odstranjevanje ostankov nekdanjih cvetov pa je nujno! Podobno je tudi z dognojevanjem v času rasti. Pri vzpenjalkah je odločilnega pomena ohranjanje bujnih letošnjih poganjkov, ki navidezno kar divjajo kvišku. Prav te veje bodo namreč nadomestile letos odcvetele, izrojene in ostarele dele rastline.
