Riba mora plavati v morju, olju in vinu
Povpraševanje po ribjem mesu se je v zadnjih letih sicer močno povečalo, pa vendar smo Slovenci, kar zadeva njegovo porabo, še vedno na dnu svetovne lestvice. Na leto pojemo le slabih pet kilogramov rib na prebivalca, povprečen Japonec pa kar 60 kilogramov. Ribje meso je zaradi prehrambenih, mineralnih in vitaminskih sestavin zelo primerno za obnovo in delovanje živčnega sistema, tako da ne pravimo zastonj, da je to hrana, ki osvežuje spomin.
Bela riba z nizko vsebnostjo maščob, toda bogata z beljakovinami in lahko prebavljiva je primerna predvsem za otroke, nosečnice, bolnike in ljudi z želodčnimi težavami. Najlaže prebavljive so kuhane ribe, teže pa ribe, ki vsebujejo več maščobe (sardela, tuna, jegulja, oslič, slanik, orada, list). Ribe z manj maščobe so polenovka (bakalar), skuša, lokarda, maruna.
Ponudba rib na trgu je vselej odvisna od ulova. Belih rib je vsekakor manj, so dražje in bolj iskane. Kupci se zato pogosteje odločajo za nakup cenejših plavih rib: za sardele, sardone, papaline (vrsta ribe med sardelo in sardonom) in škombre. Pri belih ribah gredo v slast nekoliko dražje orade, brancini, listi, zobatci, šparpene, rombi, kovači, molji in osliči. Med različnimi vrstami školjk pa imajo kupci najraje capesante, pedoče, vongole, dondole in mušole.
