Vplivi polne starosti na upokojitev
Pojem »polna starost« je bil uveden v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2000. V njem je določena starost, pri kateri se zavarovanki ali zavarovancu zagotavlja starostna pokojnina, odvisna zgolj od dopolnjene pokojninske dobe. Če je starostna pokojnina uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, je lahko tudi nižja, če pa je uveljavljena po dopolnitvi polne starosti, je višja od zneska, do katerega bi bil upravičen zavarovanec glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe!
Polna starost je višja od najnižje starosti, ki jo zakon določa za pridobitev starostne pokojnine. Najnižja starost bo v letu 2014, ko se bo izteklo prehodno obdobje, v katerem velja za ženske vsako leto drugačna starost za pridobitev te pokojnine, enaka ne glede na spol in bo znašala 58 let.
Polna starost je bila uvedena z namenom, da bi odvračala upokojevanje pri najnižji možni starosti in spodbujala uveljavitev pokojnine pri višji starosti. Oboje naj bi neposredno vplivalo tudi na višino starostne pokojnine.
Polna starost je za ženske 61 let, za moške pa 63 let. Uvajati smo jo začeli z uveljavitvijo zakona v letu 2000, in to postopoma, z vsakoletnim dvigom v prejšnjem letu veljavne polne starosti. Za moške se je prehodno obdobje izteklo leta 2008 in polna starost 63 let že velja, za ženske pa še ne in še nekaj časa ne bo! Vse do leta 2014 je namreč polna starost zanje izenačena z najnižjo starostjo, določeno za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Njeno postopno uveljavljanje se bo začelo v letu 2015. Od tedaj dalje se bo v primerjavi s polno starostjo, veljavno v letu poprej, vsako leto zvišala za 4 mesece. Polna starost 61 let za ženske bo tako uveljavljena leta 2023.
