Smokvica ali "figova vas"
Avtohtono istrsko okolje, 33 domačinov, čreda koz, nekaj kokoši s petelinom na čelu, vaški plac s cerkvijo, figov drevored, za povrh pa še tradicionalna šagra kur en bot (kot nekoč). To je kratek, a slikovit oris vasi Smokvica v srcu koprskega zaledja. Očarljivo staro kmečko naselje se iz idilične spokojnosti, ki vlada pod Kraškim robom, predrami le zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko se z opravkov, iz služb in šol vračajo njegovi maloštevilni prebivalci.
Smokvica se s figovim imenom postavlja vsaj od leta 1540, ko je bila vas z imenom Figarol ali Figarola vrisana na zemljevid beneškega kartografa Pietra Coppa. Domačini si zelo prizadevajo, da bi temu sadežu povrnili nekdanjo veljavo, zato se je figova tradicija tako rekoč zasidrala v njihova srca. Vas namreč leži na robu območja, kjer še uspevajo smokve. Okrog Smokvice je kar nekaj figovih nasadov, v zadnjih letih pa so v mednarodnem projektu revitalizacija gojenja fig v Istri v bližini vasi zasadili približno 200 dreves. Tudi drevored mladih smokev ob vstopu v vas je ena od domiselnih iskric, ki popotnika opomni na izvor imena vasi. V Smokvici so bile fige od nekdaj prisotne in je vas po njih dobila ime. Natančnih arhivskih podatkov, koliko je bilo fig v okolici, ni. Iz pričevanj starejših domačinov lahko izvemo, da so drevesa fig ponavadi sadili ob robovih kmetijskih površin, saj so poskušali izkoristiti sleherni prosti kotiček, namenjen pridelavi drugih življenjsko pomembnih dobrin.
