Tudi kronična bolečina je bolezen
Kar 23 odstotkov Slovencev trpi kronične bolečine, najpogosteje zaradi bolečin v križu in hrbtenici, ki so lahko posledica nepravilne lege hrbteničnih struktur zaradi poškodb, degenerativnih sprememb, procesov v hrbtenici (vnetja, metastaze) ali nepravilnega gibanja. Bolečine so najpogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let, in pogostejše pri ženskah kot pri moških.
Podatki so iz raziskave Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB), ki so jo izvedli leta 2006, zajela pa je 1010 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 70 let. Primerjave s študijo iz leta 2005, v katero je bilo zajetih 15 držav EU in Izrael, kažejo, da ima v drugih evropskih državah kronične bolečine 19 odstotkov prebivalstva.
Bolečina je neprijetna čustvena in čutna izkušnja, posledica okvare ali možne okvare tkiva, a ne vedno. Po časovnem poteku delimo bolečine na akutne in kronične. Bolečine zdravimo z zdravili - imenujemo jih analgetiki - in drugimi načini zdravljenja. Ločimo dve veliki skupini analgetikov: enostavni, periferni, nesteroidni analgetiki ali opioidni, centralno delujoči, ki delujejo podobno kot morfij. Prvo pravilo pri zdravljenju bolečin je ugotoviti vzrok zanje, ga zdraviti in hkrati zdraviti tudi bolečine.