Prvak med veterani
Valter Moljk z Dola pri Hrastniku je že dolgo znan med zasavskimi pedagogi, športniki in kmetijci … Zasavci pa so še posebej ponosni nanj od letošnjega marca, ko je prejel zlato medaljo za skok v višino na dvoranskem svetovnem prvenstvu veteranov v atletiki.
Kot učitelj fizike in matematike je pred desetletji uvajal novo matematiko, kot ravnatelj hrastniške šole pa si je prizadeval, da so zgradili bazen in športno dvorano na Logu v neposredni bližini šole. Oživil je košarko, namizni tenis, atletiko v domačem kraju. V teritorialni obrambi je delal prostovoljno kot načelnik štaba vse od njenega nastanka pa do razpustitve.
Še posebej pa je završalo po Zasavju 6. marca letos, ko je iz Kanade prišla novica, da je Valter Moljk zmagal v starostni skupini M70/75 na svetovnem prvenstvu veteranov v atletiki. Tekmovanje je od 1. do 6. marca potekalo v Kamloopsu.
Seveda pa rezultat 145 centimetrov v višino ni od včeraj. »Zagotovo imam dobro osnovo iz otroških let, saj smo se v okolici Prestranka in Pivke, od koder izhajam, od jutra do večera preganjali po tamkajšnjih gmajnah.« Tudi kasneje, ko se je kot domski otrok preselil na Štajersko, v Dobrno in v Šmarje pri Jelšah, je bilo podobno. »Ko smo hodili v kino v Rogaško Slatino, smo morali ves čas teči, če smo hoteli ujeti večerjo,« se spominja Valter. Na učiteljišču pa je prišel v roke znanemu športnemu pedagogu Karlu Jugu in ko je v drugem letniku preskočil 180 centimetrov, ga je napotil v celjski atletski klub Kladivar. »Tam so me preizkušali še v drugih disciplinah in ker mi je ležalo vse po vrsti, sem začel tekmovati v peteroboju.« V četrtem letniku je tako postal jugoslovanski mladinski prvak, kasneje pa je zmagoval v vojaškem peteroboju. Zaradi bolezni je opustil vrhunski šport, a se je športu vse življenje predajal ljubiteljsko. V srednjih letih se je začel ukvarjati tudi z drobnico in ob njej zadnjih trideset let nabira kondicijo. Pomislil si je tudi pse kraševce, avtohtono slovensko pasmo, za katero meni, da bi jim morali posvečati več pozornosti. »Mislim, da bi morala biti Slovenija prepoznavna tudi po teh psih,« je prepričan.
Zadnja štiri leta se je spet začel ukvarjati s svojo mladostno ljubeznijo – z atletiko. »Treniram zgodaj zjutraj, še preden grem na kmetijo,« pove. »Dvakrat do trikrat na teden se odpravim na trening h Kladivarju v Celje, čeprav sem sicer član Veteranskega društva Ljubljana.« Spremenil je tudi prehrano, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Zadnjih nekaj let je državni in balkanski prvak v skoku višino in v daljavo, na evropskem prvenstvu v Ljubljani je bil četrti, lani na EP v Anconi drugi v skoku v višino; izboljšal je tudi državne rekorde v teh dveh disciplinah, pa še rekorde za tek prek ovir in v skoku s palico.
Po njegovem zadnjemu uspehu so ga številni krajani pričakali v športni dvorani Dolanka in s tem pokazali, da cenijo ljudi, ki s svojimi dejanji dokazujejo, kako je v kateremkoli življenjskem obdobju mogoče spremeniti način življenja.
»Ljudje so presenečeni in navdušeni, da lahko tudi v poznih letih dosegamo zavidljive rezultate, saj vemo, da lahko zelo hitro pride do poškodb,« pravi sedemdesetletni športnik. Poleg župana in predstavnikov KS mu je čestital tudi sokrajan Peter Kauzer ml., ki je minulo jesen postal svetovni prvak v kajaku na divjih vodah. Tako so v Hrastniku v zadnjem letu dobili dva svetovna prvaka, kar je za tako majhno občino nekaj izjemnega.
