Alergije na domače živali
Alergije, ki jih povzročajo hišni ljubljenčki, so bolj kompleksna zadeva, kot si mislimo. Prizadeti največkrat poenostavljeno menijo, da so alergični na živalsko dlako, vendar gre za odziv telesa na proteine, slino, urin, prhljaj, olja žlez, fekalije bolh, pršic in delce semen v dlaki in ne za reakcijo telesa na žival samo.
Dvanajst odstotkov vseh gospodinjstev, kjer skrbijo za živali, ima družinskega člana z reakcijami na snovi, ki so posredno povezane s hišnim ljubljencem. Večina prizadetih ljudi pa se kljub alergiji živalim ne odpove in ne spremeni odnosa do njih, saj družinsko idilo postavljajo pred svoje zdravje. V nasprotju s tem pa dobronamerni sorodniki prepogosto umaknejo hišne ljubljenčke starejših ljudi z alergijskimi težavami. Prhljaj je trpežen in lepljiv in v stanovanju, kjer je živela žival, še vedno ostane veliko alergenov kljub čiščenju. Oseba, ki je bila navezana na žival, pa poleg dejstva, da zdravstveno ne okreva po pričakovanjih, dodatno trpi še za ločitveno tesnobo.
Alergijske reakcije so najpogostejše ob psih in mačkah, pticah, zajcih, hrčkih in morskih prašičkih. Slina in prhljaj mačk sta najpogostejša povzročitelja alergij pri starejših ljudeh, sledijo pa glodavci, psi, na zadnjem mestu pa so ptičje glive in alergeni v ptičjih izločkih. Zmotno je mišljenje, da pri človeku, ki nima živali in ne živi v stiku z njimi, ni možnosti za razvoj alergije. Zadrževanje v bližini toplokrvnih živali, kot je govedo, ali otipavanje izdelkov iz perja in kož lahko prav tako izzove burno reakcijo pri vsakomer v kateremkoli življenjskem obdobju. Snovi, za katere niso vedno krivi hišni ljubljenci, so si podobne, obkrožajo nas ves čas, so v zraku, oblekah, v avtobusu, parku, kinu, trgovini …
Alergije se pojavljajo na dihalih in koži. Če delci pridejo v oči in prehajajo v telo po dihalnih poteh, je reakcija podobna prehladu ali astmi. Tedaj kašljamo, kihamo, se solzimo, zatekajo nam nosne sluznice, oteženo dihamo, lahko nas muči glavobol. Pri kožnih reakcijah lahko alergen v nekaj minutah, dnevih ali mesecih povzroči srbečico, dermatitis in ekceme. Prvi pojav alergij na snovi v živalski dlaki ali perju pri ljudeh po petinšestdesetem letu ni redek, žal pa ga pogosto zamenjujemo z reakcijo na zdravila in prehranske dodatke. Stik z alergenom je s starostjo vse bolj očiten in nevaren, saj se telo odziva vse bolj agresivno in hitreje.
Alergene je težko prepoznati, mogoče pa jih je kontrolirati. Težave učinkovito zmanjšujejo telesna čistoča, čiščenje doma in antihistaminska zdravila. Dnevno zračenje vseh prostorov, ionizatorji in čistilci zraka s HEPA filtri pripomorejo k čistemu zraku, klasično sesanje pa stanje mnogokrat poslabša, saj se drobni delci iz sesalca dvigajo v prostor in sedajo na police in stene v prostoru. Učinkovito je čiščenje tal s paro in redno čiščenje sten in stropov bivalnih prostorov. K omejevanju učinkovito pripomore tudi manj oblazinjenega pohištva in druge tekstilne opreme. Preproge so zbirališče živalskih mikro odpadkov, zato jih je treba večkrat na leto očistiti v čistilnici. Pogosto je postelja starejše osebe najpomembnejši del pohištva in na njej skupaj s hišnim ljubljenčkom preživi največ časa. Zato je dobro, da je posteljnina oprana vsak teden pri visoki temperaturi, posušena in zlikana ter da je postelja čez dan prekrita s pregrinjalom. Občutljivi ljudje, ki so v stalnem v stiku z živaljo, si morajo umivati roke vsaj petkrat na dan, prav tako pa morajo poskrbeti, da je čista tudi njihova žival. Večina starejših ljudi s pranjem živali odlaša, vendar so danes že na voljo specializirani servisi, ki hišnega ljubljenčka odpeljejo, operejo in vrnejo skrbniku.
