Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc - maj

Dobro je vedeti | maj '11

Dedovanje po očimu ali očetu
Bralka je nezakonski otrok, ki ga je mati, ko je odšla na delo v Nemčijo, pustila pri svojih starših. Biološki oče jo je sicer priznal, vendar bralka ni nikoli živela z njim. V Nemčiji se je mati poročila in njen mož je bralko po njenih besedah »posvojil – priženil« zato, da sta dobivala otroški dodatek. Tega denarja pa nista nikoli uporabila za preživljanje bralke, saj so zanjo skrbeli izključno stari starši. Bralko zanima, ali je upravičena od mame in očima kaj zahtevati iz naslova preživnin, ki sta jih prejemala zanjo, ter po kom je sploh upravičena dedovati.
Iz naslova otroških dodatkov bralka ne more ničesar zahtevati od svoje mame in očima. Čeprav ni bilo prav, da sta ta sredstva porabila za lastne potrebe, ni pravne možnosti, da bi bralka kaj dobila ali da bi morala mati in očim kaj vrniti državi Nemčiji, ki je izplačevala dodatek. Zadeva je že pred mnogimi leti zastarala.
Bralka je upravičena dedovati po svoji materi. Dedovala bo skupaj z njenim zakoncem, se pravi očimom, če bo v času materine smrti še živel, ter skupaj z morebitnimi drugimi otroci, ki jih ima njena mati. Na to opozarjam zaradi tega, ker iz pisma bralke ni mogoče razbrati, ali je mati imela še kaj drugih otrok ali pa gre za moževe otroke
Ali bo bralka dedovala po očimu ali po biološkem očetu, je odvisno od tega, ali je bila res posvojena ali le »priženjena«. Po očimu (maminem možu) bo dedovala le v primeru, če je bila uradno posvojena, se pravi, da je bil izpeljan celoten postopek posvojitve, posvojitev pa vpisana v matično knjigo. Če je bilo temu tako, bo dedovala po očimu kot drugi njegovi otroci, saj so posvojenci izenačeni z biološkimi otroki. Če pa ni bila formalno posvojena, pač pa se je le mati poročila z drugim moškim, ki ga je bralka sicer klicala očim, ni pa bil kot posvojitelj vpisan v matično knjigo, pa bo dedovala po svojem biološkem očetu. Pri tem ni pomembno, ali biološkega očeta sploh pozna in ali jo je kdaj obiskal ali ne. Po smrti očeta ali očima bo na podlagi podatkov iz matične knjige vabljena bodisi na zapuščinsko obravnavo po očimu, če je bila uradno posvojena, bodisi na zapuščinsko obravnavo po biološkem očetu, če ni bila posvojena. V obeh primerih ima pravico dedovati. Če bosta zapustnika umrla brez oporoke, bo dedovala na podlagi zakona v deležih, ki jih določa, zakon. Delež je enak številu otrok in posvojencev ter povečan za partnerja ali zakonca, če je bil zapustnik na dan svoje smrti poročen ali je živel v zunajzakonski zvezi. Če je imel na primer očim na dan svoje smrti dva svoja biološka otroka, bralko kot posvojenko in ženo, so zakoniti dedni deleži vsakega izmed njih četrtina zapuščine. Če pa bo očim naredil oporoko in v nje komu izmed njih ali tretji osebi namenil več, pa sme bralka uveljavljati nujni delež, ki znaša polovico zakonitega. V primeru štirih dedičev torej eno osmino.
Bralka mora morebitni nujni delež izrecno zahtevati na zapuščinski obravnavi, kar pomeni, da se mora obravnave udeležiti in tam na zapisnik povedati, da zahteva nujni delež. Če tega ne bo storila, se bo štelo, da se deležu odpoveduje.

Ureditev meje
Bralec je po starših podedoval hišo in zemljišče, ki so ga uporabljali. Lani pa je prejšnji lastnik sosednjega zemljišča odstranil mejne označbe, novi lastniki pa so zahtevali ureditev meje. Geodet je označil mejo glede na podatke katastra tako, da sega od 3 do 4 metre v zemljišče, ki ga uporablja naš bralec. Bralca zanima, kje bo mejo sodišče določilo.
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, bi se domnevala ta meja. Meja je dokončno urejena v katastrskem postopku, če je bila opravljena mejna obravnava in so se bodisi vsi mejaši strinjali s potekom meje ali če mejaš, ki se s potekom meje ni strinjal, v roku ni začel sodnega postopka, ali če je na podlagi predloga mejaša, ki se s potekom meje ni strinjal, sodišče pravnomočno odločilo o poteku meje. V prvih dveh primerih se kot dokončna meja šteje meja, ki jo je na podlagi podatkov katastra označil geodet, v tretjem primeru pa se kot dokončno urejena meja šteje meja, ki jo je določilo sodišče.
V primeru, ki ga opisuje bralec, meja verjetno ni bila dokončno urejena, kar pomeni, da bo o poteku meje odločalo sodišče na predlog našega bralca, ki se ne strinja s potekom meje po katastru. Sodišče v tem primeru praviloma uredi mejo po zadnji mirni posesti, se pravi, da bo, če držijo bralčeve navedbe, da je od nekdaj uporabljal približno 3 do 4 metre več zemljišča, kot sledi iz katastra, uredilo mejo po tej uporabi. Če pa se ne bi dalo ugotoviti stanja zadnje mirne posesti, bo sodišče uredilo mejo po pravični oceni.
Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, to je trenutno 4.000 evrov, lahko bodisi bralec bodisi njegov mejaš v pravdnem postopku uveljavljata močnejšo pravico. V tem postopku lahko dokazujeta tudi priposestvovanje spornega mejnega pasu. Tovrstno tožbo je treba vložiti v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.