5000-krat na Šmarni gori
Vinko Jamnik, doma iz Šentvida nad Ljubljano, se je od leta 1992 do 24. junija letos, ko je dopolnil štiriinsedemdeset let, kar 5000-krat povzpel na Šmarno goro (669 m), ta priljubljeni izletniški cilj na obrobju Ljubljanske kotline. Nanjo hodi že od svojih mladih let, le da v mladosti še ni štel svojih vzponov. Pred dvajsetimi leti pa se je odločil, da bo vsakega skrbno zabeležil, tudi kot dokaz dinamike svojega življenja. Z mestnim avtobusom ali s kolesom se je v vsakem vremenu pripeljal do Tacna, nato pa se je velikokrat tudi dvakrat zapored povzpel na vrh.
Vendar to še ni vse. Zadnjih osemnajst let, kar je upokojen, je že dvakrat prehodil osnovno in razširjeno slovensko planinsko transverzalo, za kar mu je Planinska zveza Slovenije podelila Jalovčevo značko. Slovenska planinska pot zajema 69 vrhov od Maribora do Ankarana. Vsi trije njegovi dnevniki in knjižica Potovanja in pohodi so polni žigov z osvojenih vrhov, in to ne le slovenskih, pač pa tudi iz nekdanje skupne domovine in tudi tujine. Na Triglavu je bil štirinajstkrat, bil je na Lovčenu in Čakorju v Črni gori, pa v Zakopanih na Poljskem.
Ob planinarjenju, svoji veliki ljubezni, pa je vedno našel čas tudi za družino, zlasti za svojih pet vnukov. Z njimi je hodil na manjše, otrokom dostopne hribe, z ženo Marijo pa še zdaj vsako nedeljo obiščeta eno izmed sedmih izletniških točk na pobočjih Polhograjskih dolomitov. Na Šmarno goro pa se od svojega pet tisočem vzponu odpravi le še občasno. »Vsak ima svojega konjička in vsak naj počne to, kar mu ne škodi in ob čemer se dobro počuti,« je njegovo vodilo.
