Vaš svetovalec Dušan Bavec oktober 2011
Odpoved po poskusnem delu
Bralec piše, da je pri delodajalcu, pri katerem je delal 18 let, odpovedal pogodbo o zaposlitvi, vendar ni dobil nikakršne odpravnine. Dobil je novo zaposlitev za nedoločen čas, toda s poskusnim delom dveh mesecev. Zdaj ga skrbi, kaj se lahko zgodi, če bi bilo njegovo poskusno delo negativno ocenjeno. Sprašuje, ali se lahko pritoži in ali bi bil do česarkoli upravičen pri zavodu za zaposlovanje, če bi bil odpuščen? Od katere plače bi bilo odmerjeno denarno nadomestilo?
Najprej je treba pojasniti, da delavec, ki sam odpove pogodbo o zaposlitvi, nima pravice do odpravnine. Tveganje, da se pogodba o zaposlitvi, ki je sicer sklenjena za nedoločen čas, toda s poskusno dobo, predčasno zaključi, ste seveda sprejeli s podpisom pogodbe, katere sestavni del je tudi poskusno delo, ki ga zakon o delovnih razmerjih sicer ne uvršča med obvezne sestavine, ampak je to stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. Je pa poskusno delo namenjeno izključno preverjanju delavčeve strokovne usposobljenosti in ne kakih drugih referenc delavca. V času trajanja poskusnega dela delodajalec ne sme delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če bi šlo za izredno odpoved ali za postopek za prenehanje dejavnosti delodajalca ali za prisilno poravnavo.
Če bi delodajalec negativno ocenil poskusno delo, lahko ob izteku poskusnega dela delavcu vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Negativne ocene ni mogoče izpodbijati, lahko pa delavec na delovno sodišče vloži tožbo zoper odpoved, ki temelji na negativni oceni poskusnega dela.
Pri tem pa je za delavca zelo pomemben podatek, da izredna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nima škodljivih posledic pri uveljavljanju pravic na zavodu za zaposlovanje. Ob podmeni, da bi delavec resnično prejel takšno odpoved, in pod pogojem, da se v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavod za zaposlovanje, bi mu zavod, upoštevaje 18 letno zaposlitev, priznal denarno nadomestilo za čas 9 mesecev. Osnovo za odmero denarnega nadomestila predstavlja povprečna mesečna plača v obdobju osmih mesecev pred mesecem, ko je nastala brezposelnost.
Prekinitev zaposlitve in bolniški stalež
Delodajalec piše, da mu je delavec v osebnem pogovoru povedal, da ni zadovoljen s plačo in da bo prej ali slej dal odpoved, da pa je pripravljen pristati tudi na sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Ker je v zadnjem času pogosto v bolniškem staležu, delodajalca skrbi, ali je lahko bolniška odsotnost ovira za prekinitev zaposlitve in ali ima kot delodajalec lahko kake nepredvidene težave?
Delavec lahko kadarkoli da odpoved, in to v pisni obliki, toda brez obrazložitve. Odpoved seveda lahko da tudi v času, ko je v bolniškem staležu in odpovedni rok teče nemoteno naprej. Morebitni bolniški stalež ob izteku odpovednega roka ni ovira za prenehanje delovnega razmerja, če da odpoved delavec; enako se delovno razmerje zaključi tudi v primeru, ko na dan, predviden za prenehanje delovnega razmerja v sklenjenem sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, še vedno traja bolniški stalež.
Podobno nima bolniški stalež nikakršnega vpliva na prenehanje delovnega razmerja, če delodajalec da delavcu redno odpoved iz krivdnih razlogov, prav tako tudi ne v primeru izredne odpovedi..
Malo drugače pa je v primeru, ko da odpoved delodajalec iz poslovnih razlogov, zaradi nesposobnosti ali nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi v takšnih postopkih se odpoved delavcu sicer lahko vroči že med bolniškim staležem in prav tako odpovedni rok nemoteno teče naprej med staležem. Razlika je v pomenu morebitnega bolniškega staleža ob izteku odpovednega roka. Če je namreč delavec ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu, se odpovedni rok podaljša, dokler ni delavec spet sposoben za delo vsaj v polovičnem obsegu, vendar maksimalno za 6 mesecev po izteku prvotno določenega odpovednega roka.
