Pet najpogostejših vprašanj o demenci
Življenjska doba prebivalcev Slovenije se daljša. Daljše življenje pa spremljajo tudi nekatere bolezni, ki so še pred sto leti veljale za dokaj redke. Ena takih je demenca, ki nastane zaradi propadanja možganov. Poznamo več vrst demence, najpogostejša med njimi pa je alzheimerjeva bolezen. Čeprav še nimamo na voljo zdravil, s katerimi bi lahko pozdravili in obnovili propadle dele možganov, so na voljo zdravila, s katerimi lahko upočasnimo napredovanje demence. Zato je pomembno, da smo pozorni na znake, ki se lahko pojavijo pri starostnikih.
Svojci, ki skrbijo za bolnike, so mnogokrat v stiski. Najpogosteje jih mučijo vprašanja, povezana s prepoznavnostjo demence, pa s tem, ali so alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence dedne, kakšni so načini zdravljenja in kako oskrbeti dementne mame ali očete.
Kako prepoznati demenco? Bolniki z demenco pogosto pozabljajo, večkrat preverjajo dogovorjena srečanja, vse manj so samostojni, zanemarjajo ustaljena hišna opravila in vse teže plačujejo račune. Z napredovanjem bolezni lahko svojce zamenjajo za tujce, se v znanem okolju izgubljajo ali začno uhajati z doma. Na začetku bolezni svoje težave pogosto zanikajo in jih skrivajo. Nekateri bolniki odklanjajo pregled pri zdravniku. Pomembno je, da se otroci in sorodniki zavedajo resnosti razmer in bolnika prepričajo, da vendarle poišče zdravniško pomoč.
Ali je demenca dedna? Dandanes poznamo nekatere gene, ki so povezani z demenco. Gensko testiranje opravimo predvsem pri bolnikih, ki so mlajši od 65 let. Preventivno testiranje otrok in sorodnikov trenutno ni priporočljivo. Četudi bi pri zdravem človeku odkrili gen, ki je povezan z demenco, to namreč še ne pomeni, da bo zaradi tega tudi zbolel.
Ali lahko demenco zdravimo? Na voljo so zdravila, ki so učinkovita in lahko z njimi za nekaj časa upočasnimo napredovanje alzheimerjeve bolezni. Zdravila v obliki tablet, kapsul in obližev izboljšajo prenos informacij v možganih. Začetni odmerek predpiše nevrolog ali psihiater. Po nekaj tednih odmerek zdravila postopoma povečujemo do najvišjega odmerka. Pomembno je, da bolnik začne jemati zdravilo čim prej in da doseže največji možni odmerek. Hkrati z motnjami spomina se lahko pojavijo razpoloženjske motnje, ki prav tako zahtevajo zdravljenje z zdravili, ki jih predpiše zdravnik.
Ali bolnik potrebuje domsko varstvo in oskrbo? Skrb za dementnega bolnika zahteva veliko mero razumevanja in potrpežljivosti. Bolezen vsekakor postavi družino na preizkušnjo. Za dementnega bolnika je dobro, da je čim dlje v znanem okolju, saj se v njem se počuti varnega. Z napredovanjem bolezni pa bolniki pozabijo jesti in piti, tavajo naokoli, večkrat padejo in se poškodujejo, pozabijo zakleniti stanovanje ali ugasniti štedilnik.
Na začetku bolezni je potrebno, da se otroci ali sorodniki dogovorijo, kako bodo skrbeli za svojca. Če je več svojcev, ki so si pripravljeni delo porazdeliti, lahko bolnik ostane v domači oskrbi vse do konca življenja.
En sam človek, ki hkrati hodi v službo in skrbi še za svoje otroke, najverjetneje ne bo mogel skrbeti še za dementno mamo ali očeta. Čeprav se bo še tako trudil, bo na koncu pregorel. V tem primeru je vsekakor bolje, da že na začetku bolezni začnemo urejati domsko varstvo.
Kam se lahko obrnemo po nasvet? Osnovne informacije lahko dobite pri osebnem zdravniku, psihiatru in nevrologu. Pri njih lahko najdete tudi knjižice z nasveti. Na mnoga vprašanja lahko najdete odgovor na spletnem forumu demence na www.med.over.net, ali pa svoje vprašanje anonimno pošljete zdravniku, ki ureja forum.
Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci nudi brezplačno pomoč, svetovanje in izobraževanje predvsem svojcem in prijateljem dementnih oseb. Na srečanjih se lahko pogovorite in izmenjate izkušnje z drugimi svojci in strokovnim osebjem ter se seznanite s koristno literaturo. Za svojce dementnih oseb, ki živijo v domačem okolju, pa redno pripravljajo poseben izobraževalni program »Ne pozabi me«.
Uradne ure Združenja Spominčica so vsak četrtek med 16. in 19. uro na Linhartovi 13 v Ljubljani v II. nadstropju soba 218, e-naslov: spomincica.si@gmail.com, telefonske številke: 01 256 51 11 ali 041 309 200, 041 309 202.
Svetovalnice Spominčice delujejo tudi v Ajdovščini, Dravogradu, Ljubljani, Mariboru, Metliki, Novi Gorici, Ormožu, Kopru, Krškem, Rogaški Slatini, Šentjurju, Škofji Loki in Tržiču. Ponekod se enkrat na mesec srečujejo skupine za samopomoč, pripravljajo pa tudi strokovna predavanja. Podrobnejše informacije o delovanju svetovalnic dobite na spletni strani: www.spomincica.si.
Za nasvet in informacijo vam je na voljo svetovalni telefon Spominčice. Na številko 01 52 83 995 lahko pokličete vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek med 15. in 17. uro.
A. Ž.
