O »vročih« temah tudi svet zavoda
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 19. junija razpravljal o letnem dodatku za upokojence, o razdelitvi sredstev organizacijam, ki skrbijo za rekreativno in kulturno dejavnost upokojencev in invalidov, o pravicah delavcev zavoda in o nepremičninskem premoženju zavoda.
V junijski številki smo že pisali, kako je zakon za uravnoteženje javnih financ posegel v pravice upokojencev, med katere sodi tudi letni dodatek. Naj spomnimo, da gre za tri različne zneske dodatka - 367,95 evra, 223,56 evra in 166 evrov - ki se bo razdelil v odvisnosti od višine pokojnine ali nadomestila, ki ga prejemajo delovni invalidi. Žal pa, kot smo že zapisali, zaradi varčevalnih ukrepov letnega dodatka ne bodo deležni vsi upokojenci. Brez dodatka bodo ostali tisti, katerih pokojnina ali nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622 evrov, teh pa je približno 204.000 ali več kot tretjina vseh upokojencev. Po statističnih podatkih ZPIZ je bilo namreč 31. decembra lani vseh pokojnin (starostnih, invalidskih, družinskih, vdovskih in delnih) 576.730.
Na seji pa je svet zavoda tudi odločal, kdaj bo dodatek izplačan. ZPIZ-1 določa, da se letni dodatek praviloma izplača v mesecu maju. V prvem odstavku 136. d člena pa dopušča možnost, da ga zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v izjemnih primerih izplača dodatek v dveh obrokih ali kasneje. Že na aprilski seji je bil svet obveščen, da je pristojni minister dal soglasje, da se letni dodatek izplača najkasneje meseca julija. Zaradi sprejetja že omenjenega varčevalnega ukrepa in zaostrenih finančnih razmer letnega dodatka žal ne bo mogoče izplačati pred koncem julija. Izplačan bo torej skupaj z junijsko pokojnino.
Član sveta Franjo Krsnik in član Sindikata upokojencev Slovenije, ki deluje pri ZSS Slovenije, je povedal, da bodo sindikati zahtevali ustavno presojo o zakonitosti določb »interventnega zakona«, ki zadevajo letni dodatek, saj ga v celoti jemlje več kot 200.000 upokojencem. Sindikat upokojencev je prepričan, da zakonodajalec tega ne bi smel storiti. Sprašuje se, po kakšnih kriterijih so določili limite za posamezne višine dodatkov in za odpravo dodatka. Kritični so tudi do tega, da vlada upokojencem jemlje več kot drugim.
Predsednica sveta pa je člane obvestila, da naj bi se že jeseni konstruktivno vključili v razprave o predlogu pokojninske reforme.
Razdeljen bo denar za rekreacijo in kulturo
Na podlagi javnega razpisa je svet na predlog posebne komisije opravil razdelitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost, ki jo na območju celotne države organizirajo združenja upokojencev in invalidov. Zavod vsako leto razdeli sredstva v ta namen.
Koliko sredstev bo razdelil letos in kdo so prejemniki:
- Društvo za rehabilitacijo invalidov Slovenije - 200 evrov
- Zveza paraplegikov Slovenije - 557,30 evra
- Zveza delovnih invalidov Slovenije - 28.177,10 evra
- Zveza društev upokojencev Slovenije - 126.956,60 evra
- Zveza klubov upokojenih delavcev MNZ - 1.226,20 evra
- ZSSS Sindikat upokojencev Slovenije - 8.879 evrov
- Sindikat upokojencev KS 90 - 20.676,10 evra
- Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje - 6.223,70 evra
Znižane že junijske pokojnine
Svet je bil tudi obveščen o varčevalnem ukrepu, s katerim se bodo znižale pokojnine tistih prejemnikov, ki jim je bila ta pravica priznana pod ugodnejšimi pogoji in jim zato pokojnino delno krije proračun države. Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki to določa, je stopil v veljavo 31. 5. 2012, ZPIZ pa se je moral takoj lotiti priprav za izvedbo določbe 143. člena tega zakona. Na podlagi obdelave posameznih primerov je bilo ugotovljeno, da bo znižanje pokojnin prizadelo blizu 26.300 upokojencev. Naj vnovič opozorimo, da gre za individualno znižanje in da ni mogoče reči, kolikšno bo to znižanje za posamezne kategorije. Po veljavni ureditvi je treba namreč pri vsakem upravičencu posebej ugotoviti, ali državni proračun v celoti ali deloma prispeva sredstva za njegovo pokojnino, hkrati pa upoštevati tudi omejitve varčevalnega ukrepa, ki znižanje pogojuje z višino pokojnine. O tem smo podrobneje že pisali, zdaj pa je znano, da bo znižanje opravljeno že pri izplačilu junijske pokojnine. Tisti, ki jim bodo pokojnine znižane, bodo prejeli posebno obvestilo (ne pa odločbe), v katerem bo pojasnjeno, na kakšni pravni podlagi se jim pokojnina zniža in za koliko.
Za to znižanje pokojnin je poleg ZUJF pomemben še zakon o poračunu finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta namreč določa, kdaj obveznosti državnega proračuna zadevajo celoten znesek pokojnine, kdaj pa le posamezen del in kako se to ugotavlja. V tem obvestilu bo navedena tudi telefonska številka ZPIZ, kjer bo posameznik lahko dobil dodatna pojasnila o novi višini pokojnine.
V razpravi je bilo pojasnjeno, da zoper obvestilo pritožba ni možna, zato je treba razčistiti, ali je ZPIZ dolžan izdati odločbo, kadar to zahteva posameznik, ki želi na ta način uveljaviti pravno varnost. Res je, da po zdaj veljavni ureditvi ZPIZ ni izdajal odločb, ko je usklajeval pokojnine, in da je bilo usklajevanje določeno v enotnem odstotku – za vse enako. Tokrat pa gre za uskladitev, ki ne pomeni zvišanja pokojnine, temveč znižanje, ki je izračunano za vsako pokojnino posebej. Zato bi po mnenju nekaterih pravnikov moral pokojninski zavod izdati odločbo, če bo prizadeti to zahteval.
Z varčevalnimi ukrepi, ki zadevajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo po dosedanjih ocenah zavoljo znižanja in odprave letnega dodatka privarčevanih blizu 40 milijonov evrov, na račun uskladitve (znižanja) pokojnin pa blizu 17 milijonov evrov.
Z julijskim izplačilom pokojnine bodo vsi prejemniki pokojnin in drugih denarnih prejemkov (tudi tisti, ki jih med letom niso prejemali) dobili obvestilo o nakazilu pokojnine, iz katerega bo vidna višina pokojnine, letni dodatek (če ga bodo prejeli) in povišana cena za dodatno zdravstveno zavarovanje, če ga plačujejo sami.
Pobuda za oceno ustavnosti določbe 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
Po 1. odstavku 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07) lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da vsak, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek tega člena pa določa, da je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oz. v njegov pravni položaj.
Po mnenju ustavnega sodišča Republike Slovenije, kot je razvidno iz njegovih odločitev, pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. V takih primerih, ko izpodbijani interes ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo.
Prizadeti upokojenci bodo na podlagi prejetega posebnega obvestila ZPIZa, iz katerega bo razvidno, da se jim je pokojnina zaradi realizacije varčevalnega ukrepa znižala in za koliko, lahko izkazali, da izpodbijana določba 143. člena ZUJF neposredno posega v njihove pravice in po svoji presoji vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe 143. člena ZUJF.
Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja imajo določene pravice. Varčevalni ukrepi ZUJF posegajo le v dve pravici: ukinjajo pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ter povračilo potnih stroškov v zvezi s koriščenjem te pravice.
Premijo za prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo še naprej plačevala država. Pri izplačilu rente pa bo prišlo do časovnega zamika v posameznem mesecu, tako da boste rento za mesec december 2012 dobili izplačano januarju 2013.
