Strah pred kolesom je odveč
Kdaj ste nazadnje sedli na kolo? Danes? Včeraj? Morda pred mnogimi leti? Kolesarjenje ni prijazno le do okolja, ampak ima tudi ugoden učinek na zdravje. Za ohranjanje zdravja je potrebno pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti na dan, to pa lahko dosežete že, če se s kolesom odpravite po vsakodnevnih opravkih ali pa se odpeljete na krajšo pot.
Redno kolesarjenje ohranja ravnotežje ter moč in prožnost mišic. Pomaga zniževati povišan krvni tlak, krvni sladkor in holesterol ter ohranjati ali zniževati telesno težo.
Zaradi gibanja na prostem blagodejno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje, pomaga pa tudi pri ohranjanju stikov z ljudmi. Če se peljete s kolesom, imate več priložnosti za srečevanje ljudi, kot če sedite v avtomobilu. Kolesarjenje lahko izkoristite za prijetno druženje s prijatelji ali družino, zlasti vnučki bodo veseli, če se babica ali dedek z njimi odpeljeta na potep.
Pri starejših, ki že dolga leta niso kolesarili, je pogosto občutiti strah pred prometom in vožnjo po cesti. Tudi telesna pripravljenost ni več taka kot v mladih letih. Kolesarjenje prinaša številne koristi, tudi če z njim začenjate v zrelih letih, zato je vsekakor vredno premagati negotovost. Da bo kolesarjenje varno in v užitek, pa je treba upoštevati nekaj pomembnih stvari.
V kakšnem stanju je kolo? Je dolga leta stalo v kleti ali kupujete novega? V obeh primerih velja, da mora biti ustrezno opremljeno za vožnjo, ki jo načrtujete. Pri nakupu novega kolesa vam bo svetoval prodajalec, pomembno pa je, da si vzamete čas in ga preizkusite. Pri urejanju vašega starega kolesa vam lahko priskočijo na pomoč otroci ali vnuki, še bolje pa je, da kolo prepustite izkušenemu strokovnjaku v servisu za kolesa. Enako kot ustrezna oprema je pomembno udobje na kolesu. Dandanes so na voljo kolesa, ki so posebej prilagojena starejšim. Imajo nižji vstop, tako da ni treba visoko dvigovati nog. Omogočajo vzravnano sedenje, kar je zelo udobno za hrbet. Če živite na razgibanem terenu ali načrtujete tudi malo daljše poti, boste morda razmislili o kolesu na električni pogon. Ta kolesa imajo vgrajen električni motor, ki »pomaga« poganjati kolo, stopnjo pomoči pa nastavite sami.
Potrebujete tudi dodatke za kolo: močno ključavnico, ki bo varovala kolo pred tatovi, košaro za nakupe, uporabna je tudi majhna torbica, ki jo namestite na kolo in vanjo lahko spravite obliže, osnovne pripomočke za popravilo in podobno. Nošenje čelade sicer ni obvezno, je pa priporočljivo zlasti pri začetnikih. Pri nakupu čelade se obvezno posvetujte s prodajalcem, saj se vam mora dobro prilegati.
Kakšna je vaša telesna kondicija? Ste redno telesno dejavni ali pa vas upeha že nekaj stopnic? Imate kake zdravstvene težave? Če se počutite dobro in ste v dobri kondiciji, ni nobenega zadržka, da ne bi sedli na kolo. Če imate zdravstvene težave ali pa se tudi sicer počutite negotovi, se posvetujte s svojim zdravnikom. Ta lahko opravi tudi nekaj preprostih testov o ravnotežju in koordinaciji, oboje je za kolesarjenje namreč nujno potrebno. Odlična rešitev za vse, ki se šele spoznavajo s kolesom in ne želijo na cesto, je sobno kolo. Njegova prednost je predvsem v tem, da je stabilno in omogoča enostaven vstop in sestop. Poleg tega niste odvisni od vremena, večina koles pa ima tudi merilec srčnega utripa, s katerim lahko nadzorujete intenzivnost vadbe. Ne glede na to, ali kolesarite zunaj ali na sobnem kolesu, je treba kot vsaki drugi telesni vadbi upoštevati previdnostne ukrepe. To pomeni, da kot začetniki napredujemo postopoma in se podajamo le na kratke razdalje, ki jih stopnjujemo glede na svoje stanje in kondicijo.
Imate zdravstvene težave? S kolesarjenjem nemudoma prenehamo, če se pojavi kakršnakoli bolečina, zlasti bolečina v prsih ali pa nenadna slabost, vrtoglavica ali omotica.
Kljub temu, da kolesarjenje prinaša obilo koristi za zdravje, pa vendar ni primerno prav za vse. Težave s sluhom in vidom predstavljajo pomembno oviro. Če ne slišimo prometa okoli sebe in ne vidimo dobro prometnih znakov in okolice, je to lahko življenjsko nevarno za kolesarja in druge udeležence v prometu. Težave z ravnotežjem prav tako onemogočajo varno kolesarjenje, saj je nevarnost padcev in nezgod velika. Sobno kolo v teh primerih predstavlja dobro zamenjavo.
Pri kroničnih obolenjih sklepov in hrbtenice je pomembno, kateri sklepi in v kolikšni meri so prizadeti. Zdravnik vam bo znal najbolje svetovati, kolikšne obremenitve so vas primerne. Posebej pozorni morajo biti srčni bolniki, zlasti tisti z angino pektoris ali tisti, ki so preboleli srčni infarkt. Če je bolezen stabilna in je z zdravili dobro uravnavana, v načelu ni razloga, da ne bi kolesarili s počasno ali zmerno hitrostjo. Tudi tukaj je zdravnik tisti, ki bo prižgal zeleno luč. Če pa bolezen ni urejena in se pojavljajo bolečine v prsih, odsvetujemo kolesarjenje, dokler se bolezen ne uredi in se opravijo ustrezne preiskave, ki določijo prag »dovoljenega« napora.
Pomembno je, da se ne precenjujete in se posvetujete z zdravnikom, ko imate pomisleke glede svojega zdravstvenega stanja in telesne pripravljenosti za kolesarjenje.
Ali poznate prometne predpise, ki veljajo za kolesarje? Tudi če nameravate kolesariti zgolj po neprometnih poteh, morate poznati predpise. Za prvo kolesarjenje je najbolj primeren konec tedna, ko je manj prometa. Zlasti na začetku je priporočljivo, da kolesarite v družbi bolj izkušenega kolesarja, ki vas bo opozarjal na morebitne kritične točke in vam svetoval najbolj primerne poti. Pomembno je, da ste pozorni na dogajanje okoli sebe. Sčasoma boste postajali vedno bolj samozavestni in sproščeni, kolesarjenje pa vam bo pravi užitek. Ponekod v tujini prirejajo tečaje varnega kolesarjenja, posebej prilagojene starejšim. Tam si kolesarji osvežijo svoje znanje prometnih predpisom in vadijo vožnjo na poligonu, kasneje s spremstvom pa tudi v prometu. Podoben tečaj smo zasnovali in jih testno izvedli tudi v Ljubljani, a za nadaljevanje, žal pri pristojnih ustanovah ni bilo zanimanja.
Varno s kolesom za aktivno starost
Inštitut Antona Trstenjaka je sredi maja pripravil posvet Varno s kolesom po Ljubljani za aktivno starost. Med prispevki je bilo zanimivo razmišljanje Milana Pavlihe, »zapriseženega kolesarja od otroštva dalje«. Objavljamo nekaj njegovih misli.
»Za kolesarjenje ni starostnih omejitev, vsakdo lahko kolesari, dokler to lahko opravlja na varen način. Tudi na kolo sedemo le takrat, kadar smo sposobni za vožnjo. Ne smemo biti pod vplivom alkohola, drog, zaspani, bolni, utrujeni ... Naše telesno in duševno zdravje mora biti takšno, da lahko zanesljivo kolesarimo.
Predvsem me moti, da ni kolesarskih stez po vsej Ljubljani, zelo nevarne so nekatere dvosmerne kolesarske poti, ki vodijo kolesarje v prečkanje obljudenih prometnic. Na nekaterih ključnih odsekih v središču mesta je še vedno prepovedano kolesarjenje, enako velja za več enosmernih ulic. Mnogo manj varnega se počutim pri rekreativnem kolesarjenju izven mesta. Kolesarskih povezav z zaledjem Ljubljane za rekreativne kolesarje ni.
Ne vem, če bom doživel, da bodo zahteve kolesarjev po varni infrastrukturi uresničene, ne le načrtovane. Da bi se varno kolesarjenje mešalo z umirjenim prometom ali na posebnih dobro oblikovanih površinah, da bi bili kolesarji vodeni do cilja po najkrajši in najhitrejši poti, da bi bili neprekinjeno povezani v omrežje, udobni z gladkimi površinami, zravnanimi robniki in klančinami, brez ovir. In ne nazadnje, da bi nas privlačne poti vodile tudi mimo kulturnih spomenikov in naravnih lepot.
Prvi pogoj, da Ljubljana postane kolesarsko mesto je, da nas, ki uporabljamo kolo, mediji in javnost začnejo obravnavati kot do svojega zdravja, mesta in okolja odgovorne posameznike, ki s svojo kulturo mobilnosti zasedemo precej manj mestnega prostora kot avtomobilisti in v primerjavi z njimi ne obremenjujemo okolja s hrupom ter izpusti za zdravje škodljivih toplogrednih plinov in delcev.«
