Hrana za zdravo porjavitev

Dobro počutje | jul. '12

Sončni žarki, s katerimi si utrjujemo zdravje, so ob močnem poletnem sevanju nevarni. Zato se ne bi smeli nepremišljeno sončiti. Najbolj nespametno je ''praženje na soncu'' ter uživanje hladnih in sladkih pijač. Tuaregi v Sahari pijejo vroč in nesladkan čaj, ker izkustveno vedo, da je tako najbolje. V nosu imamo namreč svojevrstno klimatsko napravo, ki pozimi ogreva, poleti pa ohlaja zrak, ki ga vdihujemo. Če se prehladimo, se ta ''mehanizem'' pokvari.

Koža je največji telesni organ in enako pomembna, kot so srce, želodec, ledvice ali jetra ... Je obrambni plašč telesa pred zunanjimi vplivi in vdorom škodljivih snovi. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne temperature in vlage, prek nje izločamo odpadne snovi.
Koža se prehranjuje od znotraj navzven, prav zato jo ščitimo tudi s hrano. Pri poroženeli ali luskavi koži je treba s hrano vnesti več vitamina A (iz karotenoidov v rdečem, oranžnem in temnozelenem sadju in zelenjavi) in vitamina B6 (v jetrih, ledvicah, kvasu, ribah, žitih, soji, jajcih, avokadu, mangu, melonah, lubenicah, ter v kislem zelju, kolerabi, papriki, beluših, arašidih in orehih) ter mineral cink (bučnice, stročnice, govedina, morska hrana, slive ...). Pri slabotni pigmentiranosti moramo uživati jedi, ki vsebujejo baker. Marsikatera ženska v srednjih letih pozna rdečico na licih, ki je nastala zaradi razširjenih drobnih žilic pod povrhnjico. V tem primeru svetujem uživanje jedi, ki vsebujejo vitamin B3 (v jetrih, mesu, ribah, kvasu, polnozrnatih žitih, nekaj pa tudi v krompirju, mleku in mlečnih izdelkih).
Vemo, da imamo več tipov kože; osnovni pa so trije: mastna, suha in mešana koža. Največ težav povzroča suha koža. Koža se masti od znotraj, zato se tako tudi zdravi. Tudi tu velja, da moramo nasičene maščobe zamenjati z nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 (z lososovim, orehovim, lanenim, avokadovim in delno z bučnim oljem) ter z maščobnimi kislinami omega 6 (olje pšeničnih kalčkov, lešnikovo olje, olje grozdnih pečk, sončnično in sezamovo olje...), pri čemer morajo biti vsa olja hladno stiskana!

Hrana za kožo
V naravi je vrsta hranil, ki nam pomagajo zavarovati in nahraniti kožo. Najprej moramo poskrbeti za antioksidante. Borovnice imajo izredno antioksidativno moč. V kožici je kar 5 vrst antocianinov, ki preprečujejo škodo na celični ravni in na DNK, ter elagična kislina, ki zavira nastanek raka. Imajo torej odločilno vlogo pri zaviranju procesa staranja, blažijo vnetja in spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena.
Podobno vlogo ima tudi vse drugo jagodičje: brusnice, maline, robidnice, rdeče grozdje, ribez ..., pa tudi rdeča pesa in jajčevci. Brusnice dodatno pozitivno blažijo težave s sečili, kar je poleti pogost pojav pri ženskah. Ker se poleti z vročino koža razširi, se tudi stanjša in žilice pod njo postanejo bolj vidne. Temu pravimo kuperoza. Treba je še povečati vnos flavonoidnih snovi, da okrepimo stene žilic. Da bo koža spet gladka, uživajmo česen, por in ingver. Priporočljivo je vsak dan pojesti vsaj eno skodelico borovnic ali drugega jagodičja. Flavonoidi v pomarančah in citrusih delujejo kot antioksidanti. Ker absorbirajo svetlobo, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Prav citrusi, bogati tudi z vitaminom C, so pomemben vir v boju proti alergijam. Med močne flavonoide sodi tudi zeleni čaj.
Buče in bučke vsebujejo veliko karotenoidnih snovi in odločno varujejo pred slabim vplivom sonca. Zato poleti pogosto uživajmo bučno juho!
Dolgotrajno nezaščiteno izpostavljanje soncu in ultravijoličnemu sevanju ima velik vpliv na degeneracijo rumene pege in na nastanek sive mrene. V tem primeru si pomagamo s špinačo skupaj z omega 3 maščobnimi kislinami. Špinača ima lutein, zeaksantin in betakaroten. Vse te snovi skupaj močno znižujejo količino prostih radikalov.
Živila, ki dvigujejo količino pigmenta v očesni rumeni pegi, kar prepreči starostno degeneracijo, so poleg špinače še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, koruza, jajčni rumenjak in oranžna sladka paprika. Špinača je bogata tudi z glutationom in alfalipoično kislino, ki sta med najmočnejšimi antioksidanti. Glutation varuje DNK in ga popravlja, iz telesa izloča škodljive snovi; alfalipoična kislina deluje tako v vodnem kot maščobnem delu celice in zmanjšuje oksidacijo. Špinačo bi torej morali uživati vsak dan!
Paradižnik je tudi član družine karotenoidov in deluje kot močan antioksidant, še zlasti v sinergičnem sozvočju z drugimi karotenoidi. Zlasti češnjevec močno poveča zaščitni faktor kože in prepreči oksidacijo luteina, s tem pa degeneracijo rumene pege; paradižnikova mezga celo za 40 odstotkov. Karotenoidi imajo še večji učinek, če jih skuhamo, zabelimo z oljčnim oljem ter jim dodamo še orehe ali mandlje. Učinek različnih vrst karotenoidov je izredno velik in spodbuja nastajanje naravnih encimov za razstrupljanje kože, izboljšuje imunski sistem in varujejo kožo in oči pred škodljivimi žarki. V raziskavi ameriškega ministrstva za zdravje, ki so jo objavili v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, so ugotovili, da karotenoidi, če jih uživamo skupaj, že v 20 dneh za 44 odstotkov zmanjšajo oksidacijske poškodbe celic. Koruza je edina vrsta žita, ki vsebuje kar 5 vrst karotenoidov: betakaroten, alfakaroten, betakriptoksantin, lutein in zeaksantin.
Zelje, repa, brokoli, brstični ohrovt, hren, koleraba in vrtna krešam ... pa so križnice. Vse vsebujejo sulforafan, ki kar za 50 odstotkov zmanjša nevarnost kožnega raka, saj odstranjuje škodljive snovi in zmanjšuje oksidacijo.

Kaj pa beljakovine ali meso?
Tu kaže poudariti meso plave ribe (zlasti divjega lososa, sardel, skuš in tun) ter perutnino živali proste reje (zlasti puranje meso). Losos vsebuje največ omega 3 maščobne kisline, predvsem vrste DHK (dokoheksaenojska kislina), ki preprečuje starostno degeneracijo rumene pege. Vidni znak, da ima telo premalo omega 3 maščob, so suha koža, krhki nohti, motni lasje in pomanjkanje koncentracije. Mastne ribe: sardine, skuša, losos, tuna imajo poleg omega 3 tudi veliko vitamina D. Puranovo meso je bogato z vitamini B6 in B12 ter z železom, cinkom in selenom. Je živilo z največ snovi, ki preprečujejo nastanek kroničnih degenerativnih bolezni. Selen iz puranovega mesa popravlja škodo, ki jo naredijo sončni žarki v DNK. Za boljši izkoristek je dobro živalske beljakovine kombinirati tudi z rastlinskimi iz stročnic.
S sončenjem se nam lahko povečajo tudi temne pege ali lise na koži, ki so oksidirana maščoba. To lahko preprečujemo tako, da uživamo olja pšeničnih kalčkov, bogata z vitaminom E, ter veliko mandljev, ki zdravijo poškodovane celice. Za kožo lahko veliko naredimo tudi z uživanjem probiotičnih bakterij iz jogurta ali v prehranskih dopolnilih. Dobre bakterije preprečujejo razrast patogenih; čim več jih bo v prebavnem traktu, tem bolje bomo izkoristili ogljikove hidrate, aminokisline in minerale.

Recepti jedi, ki pomagajo koži:
Bogata zelenjavna juha: na oljčnem olju narahlo prepražimo čebulo; dodamo krompir, grah in korenje, zalijemo z vodo in kuhamo dokler ni krompir napol kuhan, dodamo še bučke, koruzo, zeleno in rumeno papriko, cvetačo, por ter kuhamo dokler se krompir ne razpusti in zgosti juho. Solimo in popramo po želji. Na koncu potresemo z drobnjakom, peteršiljem ali celo parmezanom.
Puranovi ocvrtki z nasekljanimi oreščki: puranov zrezek ''pariško'' pripravimo s koruzno moko in ga ocvremo. Še vročega potresemo z nasekljanimi mandeljni, pinjolami, pistacijami in arašidi. Kot prilogo postrežemo paradižnik, rumeno papriko ali špinačo v solati.
Palačinke z lososom in špinačo: posebej spečemo palačinke, najbolje iz ajdove moke. Nato pripravimo nadev iz kuhane sesekljane špinače, kajmaka (ali skute) in začimb po želji. Na palačinko najprej položimo rezino ali rezine prekajenega lososa, nanj pa nadev. Zavijemo in postrežemo. Lahko tudi rahlo popečemo, da se kajmak razpusti.
Borovničevi klobučki: v mešalniku zmešamo borovnice in drugo jagodičje, dodamo vsebino pomaranče, probiotični jogurt in sladkor ali med po želji. Maso vlijemo v modelčke in zamrznemo. Uživamo kot slaščico.
Namaz za poletne dni: v mešalniku zmešamo različno pečeno papriko, kuhano čičeriko in koruzo, nakaljeno žitno zrnje iz pločevinke in česen; dodamo limono in oljčno olje, sol, poper in začimbe (bazilika, rožmarin, timijan ali drugo). Hranimo v hladilniku!
Odgovor, ali smo pred soncem dobro zavarovani ali ne, nam da preprost poskus: v ogledalu pozorno pregledamo šarenici posameznega očesa; če so na njih rumeni madeži ali pege (pingvekule), potem nismo naredili tako rekoč nič za zaščito telesa pred soncem in ne le pred njim,.