Poletni kuharski izziv

Dobro počutje | jul. '12

Poletje je čas počitnic, dopustov; če gostite vnuke, tudi čas igrivosti in otroške razposajenosti. Da ne bo vse skupaj izzvenelo le v duhu lenobnosti in izklopa možganov, poskrbite za kuharski izziv. Pripravili smo nekaj nasvetov za odrasle, za njihov pogum, da bodo znali svetovati in kdaj pa kdaj zamižati na eno oko; pa tudi nekaj nasvetov za vse, ki bodo šele spoznavali, kako lep in vznemirljiv je čas, ki ga preživimo ob pripravi dobre jedi.
Včasih je bila kuhinja nekakšen posvečen prostor, kamor je lahko vstopila le ženska; moškim vstop vanjo ni bil dovoljen. Povsem podobno je bilo z otroki. Ti se niso smeli dotakniti ničesar, lahko so le gledali, a še to od daleč. Zaradi tega zdaj poslušamo, kako sodobni moški ne znajo nič skuhati, ker jim mama nikoli ni pustila - in ker se marsikje tradicija ohranja - ker jim žena ne pusti kuhati.
Da prekinemo ta začarani krog neznanja, letošnje poletje namenimo zabavnemu spoznavanju kuharskih veščin, ker znanje o pripravi hrane koristi vsakomur ne glede na starost, kaj šele spol. Kuhinja je postala središče življenja sodobne družine, saj, če smo iskreni, kaj je lepšega, kot da vsi sodelujemo pri pripravi obroka in se med delom pogovorimo o iztekajočem se dnevu in načrtih za naprej. Ne nazadnje - jedi so pripravljene hitreje in zabavneje, če si pomagamo pri delu.
Veliko moških se danes povsem enakovredno kosa z žensko v kuhinji, ponekod jo celo prekaša, ker so drznejši in se ne oklepajo ustaljenih norm in predpisov, na katere smo pogosto navezane ženske. Tudi otroci nas znajo presenetiti, ko nam postrežejo s kuharsko zamislijo ali poenostavitvijo procesa, na kar nismo sami nikoli niti pomislili, ker smo pač kuhali vedno na enak način. Le dovoliti jim moramo.
Kuhanje naj bo igra, kuharju in jedcem v veselje. Mislim, da je treba narediti konec mitu, da je kuhanje težko, ker to seveda ni. Dejstvo je, da so jedi, ki jih zmorejo pripraviti le profesionalni kuharji in kuharice z veliko leti urjenja za domačim štedilnikom. Prava jajčna krema zahteva veliko natančnosti ter spretnosti in povsem nesmiselno je, če si kuharski vajenci že v prvih začetkih z njo obremenjujejo svoje možgane. Enako je s prekmursko gibanico ali majonezo. Kasneje že mogoče, a za začetek bo dovolj, če skuhajo testenine iz škatle in preprosto paradižnikovo omako.

Vajenska doba
Morda bo za prvi stik dovolj, če otrokom prepustimo preprosta opravila, denimo pogrevanje jedi. Kasneje jim zaupamo že pravo kuhanje zase ali za „goste“, pri čemer lahko sem in tja brez težav posežejo po vnaprej pripravljenih živilih (vložena ali zamrznjena zelenjava), saj verjetno vsaj na začetku niso tako spretni s čiščenjem, lupljenjem, rezanjem. Dobrodošla rešitev so zamrznjene priloge, kot so njoki, cmoki ipd., ali že zgneteno testo za pico, ki v hladilniku nekaj dni potrpežljivo počaka na kuharski navdih. Otrokom predlagajmo, da se lotijo gnetenja testa za kruh iz pšenične moke, mlajši morda le oblikovanja kruha. Otroci bodo nadvse uživali, če bomo pri čistoči zamižali na eno oko in jim pustili vsaj malo otroške sproščenosti.
Vendar brez pravil ne gre. Zapisali so jih tisti, ki imajo nekaj izkušenj in pametno jih je upoštevati. Denimo, da uporabimo krpo ali kuhinjsko rokavico, ko prijemamo vroče lonce. Vsi vemo, da so noži ostri in vsak, ki je kadarkoli rezal korenček, ve, da mora biti še kako pozoren, da se ne ureže, saj se mu kotali po deski. Po dolgem prerezan na polovico in s plosko stranjo položen na desko pa je pri miru in manj je nevarnosti, da bi se urezali. Prav tako se lahko pri povsem enostavnem kuhanju makaronov hudo opečemo. Zato vročo vodo zlivamo stran od sebe in ne obratno. To, da je v kuhinji pomembna osebna higiena in higiena delovne površine, prav tako ni zanemarljiva misel, saj je kuhinja lahko vir hudih črevesnih okužb.
Razumljivo nam je najbrž tudi to, da je smiselno na začetku prebrati ves recept. To je zlasti pomembno pri peki slaščic. Se mi je že zgodilo, da jedi nisem mogla do konca skuhati, ker nisem imela ene od osnovnih sestavin, saj prej nisem v celoti prebrala recepta. Iz izkušenj sem se naučila, da je mogoče marsikaj nadomestiti s čem, kar imam po navadi doma.
Sčasoma, ko vajenci spoznajo najbolj osnovne postopke in prijeme v kuhinji, postanejo sila radovedni in začno po kuharskih knjigah iskati zanimive recepte. Žal so recepti praviloma napisani za vešče kuharje, mnogokrat bolj kot ideja brez natančnejših navodil in natančnih količin. Zgnetemo krhko testo, naredimo usukance ali oblikujemo žgance, to so le nekateri od za vajence neznanih izrazov, ki zamajejo še tako trdno voljo in motivacijo.

Pravila za varnost
Morda bo nekaj naslednjih vrstic v prvo pomoč.
Sol – Solimo raje manj kot preveč! V receptih piše le sol, le redko pa, koliko. Načeloma vodo za testenine solimo z 1 žličko soli. Solato solimo z dvema ščepcema soli.
Moka – Izraz moka v receptu velja za belo moko tipa 500. Pri pecivih po želji del bele moke nadomestimo z rženo, pšenično polnozrnato ali pirino moko. Koruzni in ajdovi moki naj se začetniki raje izognejo.
Paradižnik, pelati – Sveže paradižnike za omako brez težav nadomestimo s paradižniki iz pločevinke ali s paradižnikovo mezgo. V sezoni za najboljši okus jedi vseeno raje izberimo sveže paradižnike.
Zelenjava – Čebuli vedno olupimo zunanje suhe liste. Krompir načeloma tanko olupimo, razen mladega krompirja in tistega, ki ga pečemo ali kuhamo celega. Bučk, jajčevcev in kumar ne lupimo, olupimo pa kolerabo, zeleno in pastinak. Korenček po potrebi le ostrgamo z nožkom. Pri poru odstranimo korenine in morebitne slabše zunanje liste, uporabimo tudi zeleni del pora. Pri brokoliju in cvetači odstranimo trši stržen, narezana stebla kuhamo dlje, socvetja stresemo v lonec nekaj minut pred koncem kuhanja.
Testo – Krhko testo za pite in piškote hitro zgnetemo kar z rokami ali umesimo v gladko testo, kar pomeni, da enakomerno premešamo in oblikujemo v kepo. Pazimo, da se maščoba ne segreje preveč, saj se nam takrat testo lepi na delovno površino. Vlečeno testo za zavitke, štruklje ali burek gnetemo tako dolgo, da postane zelo elastično. Enako je pri kvašenem testu za kruh, pico, potico, saj moramo med gnetenjem testo segreti in ustvariti lepek. Za prve začetke je priporočljivo, da vlečeno testo kupimo, kvašeno testo pa nam zgnete kruhomat.
Čas peke v pečici – Pri pečicah z ventilatorjem je za večino jedi najbolj uporabna temperatura 180 stopinj in za pico 240 stopinj ali najvišja temperatura, ki jo pečica zmore. Jedi pečemo toliko časa, da na vrhu nastane čvrsta skorjica in živilo rahlo porjavi. Pri pecivih naredimo še preizkus: zobotrebec zabodemo v pecivo in izvlečemo. Če na njem ni sledi testa, je pecivo pečeno, sicer peko podaljšamo za nekaj minut. Pekač po navadi postavimo na srednje vodilo pečice.

1. Preberi celoten recept, ki je zapisan v knjigi.
2. Pred kuhanjem si z milom in toplo vodo umij roke. Obvezno tudi po stiku s svežim mesom, jajci ali ribo.
3. Vključen štedilnik naj ne bo brez nadzora.
4. Pri ravnanju z vročimi lonci in vročo pečico uporabljaj kuhinjske rokavice ali prijemalke.
5. Vse, kar je vroče, previdno zlivaj stran od sebe.
6. Noži so ostri. Živilo, ki ga režeš, mora trdno ležati na deski.
7. Starši bodo veseli, če počistiš za seboj.
Prirejeno po Westman, Gandini: Kuharica za najmlajše