Predjamski grad - trdnjava in dom

Zgodbe | jul. '12

Nedaleč od Postojne sta narava in človek skozi tisočletje oblikovala svojstveno kamnito poslopje. Zdajšnjo podobo je utrdba dobila konec 16. stoletja, a o njej so poročali že leta 1202. Dandanesje poslopje z okolico prvorazredna turistična zanimivost.

Predjamski grad je v velikem obsegu obnovljen. Obiskovalci si lahko ogledajo bivanjske prostore z opremo, kapelo, ječo. Še posebej zanimivi so razstavljeni primerki orožja, oljne slike in Pietá iz leta 1420. Posebnost je še najstarejši del trdnjave, od koder je speljan Erazmov rov.
Grad so začeli strokovno obnavljati muzejski in gradbeni strokovnjaki v drugi polovici leta 1990. Takrat so med raziskavami v kleti našli zakopan grajski zaklad iz 16. stoletja. Zdajšnjo obliko pa je grad dobil leta 1570 po naročilu takratnega lastnika Ivana Kobenzla.
Iz podatkov, ki sta jih zbrala Marjan Laboda in Ksenija Dvorščak, lahko izluščimo podatek, da začetki tukajšnje obrambno-bivalne postojanke izvirajo iz 12. stoletja. Zgodovina in ljudska domišljija sta kot najbolj znanega prebivalca gradu ovekovečila Erazma Predjamskega. V drugi polovici 15. stoletja je bival v nedokončanem srednjeveškem gradu. Tu je imel varno zatočišče pred najrazličnejšo roparsko svojatjo, sam pa je cesarja Ferdinanda nadvse jezil z roparskimi napadi na trgovske karavane. Leto in dan so si zato oblastniki prizadevali, da bi ga zlomili. Hrane je imel Erazem med obleganjem dovolj, saj jo je dobival po skrivnem rovu naravnost iz Vipavske doline. Leta 1484 pa je postal žrtev izdaje. V spomin na to legendo, predvsem pa v turistične namene vsako poletje pred gradom prirejajo Erazmov viteški turnir. Letos bo eden največjih srednjeveških spektaklov potekal v nedeljo, 22. julija.

Življenje z naravo
Kamen, voda, hlad, ki je vel iz podzemlja, in sonce, ki je žgalo po skalovju in okoliških gozdovih, so bile danosti, ki so zaznamovale nekdanje življenje v Predjamskem gradu.
Obiskovalci tega svojstvenega muzeja se s ploščadi pred gradom prek dvižnega mostu podajo v obokano vežo, kjer se vrstijo nekdanji stražarski prostori. Od tu se je mogoče napotiti v višja nadstropja ali na dvorišče. Tu je prikazan konjski privez v nekdanji maniri. V prvem nadstropju vhodnega renesančnega stolpa pa je prostor, ki ga muzejski delavci preurejajo v salon.
Vodič zatem popelje skupino obiskovalcev v višje nadstropje, kjer se vrstijo starinske podobe nekdanjih lastnikov in njihovi grbi. Na ogled je tudi renesančni salon. Po stopnišču se nato povzpnete na podstrešje, ki je v minulih časih v glavnem služilo obrambi te trdnjave. Od tu so vojščaki na sovražnika metali kamenje, zlivali vrelo vodo ali vrelo smolo.
Nov prehod vodi nadstropje niže in pridete v tako imenovano sodno sobo. Zraven je triogelni prostor; nekoč naj bi služil mučilnici, saj je bila blizu ječa tistega časa. Ogledate si lahko še druge prostore - jedilnico, srednjeveško kuhinjo, sobo s kaminom, molilnico, knežjo sobo ...
Svojstvena zanimivost je prizidek s prostorom, »v katerega gre še cesar peš«. In tu naj bi Erazma dosegla usodna krogla. Tu in tam se obiskovalcem razpre pogled na slikovito pokrajino, tam je še jamski del gradu, od koder je vodil podzemni rov proti Vipavski dolini.
Zgodovina tega slikovitega kamnitega obrambnega in tudi bivalnega zatočišča se začenja s tamkajšnjim skrivnostnim podzemljem. Spodaj je zdaj zazidan rov, poimenovan konjski hlev. »Prvotni romanski grad, sezidan verjetno v drugi polovici 12. stoletja, je stal v mogočni votlini v prepadni steni Podgore in je sprva obsegal le klet in stanovanjsko etažo,« je pred leti zabeležil konservatorski svetovalec dr. Ivan Stopar. Votlina je bila naseljena že v prazgodovini in je do nedavna veljala za prvotni grad.

Informacije: Predjamski grad 05 75 16 015, Postojnska jama, turizem, d.d., Jamska cesta 30, Postojna,www.postojnska-jama.eu.