Novi predlog pokojninske zakonodaje

Dobro je vedeti | okt. '12

Novi pokojninski zakon, katerega predlog je septembra prišel v javno razpravo, naj bi po predvidevanju vlade začel veljati l. januarja 2013. Ker bomo v času trajanja postopka zakonu namenili več pozornosti, se tokrat omejujemo le na najpomembnejše novosti ter na tiste (že) znane določbe, ki zanimajo večino bralcev.

Vlada Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), o katerem so se v času, ko smo pripravljali ta prispevek, že začela usklajevanja med vladnimi predstavniki in predstavniki sindikatov in delodajalcev. Zato bo bržčas besedilo, ki bo posredovano v obravnavo državnemu zboru, nekoliko spremenjeno.
Predlagano besedilo ZPIZ-2 se bistveno ne razlikuje od zakona, ki je bil zavrnjen na referendumu junija 2011. Novosti zadevajo predvsem spremembe nekaterih najbolj spornih pogojev za pridobitev in odmero pokojnin v prejšnjem, zavrnjenem zakonu.

Moški in ženske v pokoj pod enakimi pogoji
Predlagana je izenačitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske in moške. Za pridobitev te pravice naj bi po izteku prehodnih obdobij veljala dva možna pogoja:
- 65. let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe ter 
- starost 60 let in 40 let pokojninske dobe (samo zavarovalne, brez upoštevanja dokupljene dobe).
Ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez upoštevane dokupljene dobe pa bi bilo mogoče pridobiti pravico do starostne pokojnine tudi pri nižji starosti od 60 let. Predlog ZPIZ-2 namreč predvideva tudi možnost znižanje navedene starosti zaradi skrbi za otroke v prvem letu njihove starosti ter služenja obveznega vojaškega roka. Zaradi skrbi za otroke bi se starost 60 let lahko znižala za 8 mesecev za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Zaradi služenja obveznega vojaškega roka pa naj bi možno znižanje obsegalo dve tretjini tega časa. V obeh primerih pa bi se lahko zahtevana starost 60 let znižala največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
V času trajanja prehodnih obdobij, ki so različno dolga za ženske in moške, naj bi bilo mogoče pridobiti starostno pokojnino še pri nižjih starosti in krajši pokojninski dobi. Tako naj bi ženske, ki bodo dopolnile 15 let zavarovalne dobe, v obdobju do vključno leta 2015 uveljavljale starostno pokojnino z manj kot 65 leti starosti. Ženske naj bi v obdobju do vključno leta 2019, moški pa do vključno leta 2015 lahko uveljavili starostno pokojnino tudi z najmanj 20 leti pokojninske dobe. V obdobju do vključno leta 2018 bi ženske lahko uveljavile starostno pokojnino s krajšo pokojninsko dobo od 40 let, a brez dokupljene pokojninske dobe, in z nižjo starostjo od 60 let. Moški pa bi do vključno leta 2017 lahko uveljavljali to pravico s pokojninsko dobo 40 let brez dokupljene dobe pri nižji starosti od 60 let. V času trajanja prehodnih obdobij bi se vsako leto za oba spola spreminjala zahtevana starost, za ženske pa v enem primeru (ob dopolnitvi zahtevane pokojninske dobe brez dokupa) tudi potrebna dolžina pokojninske dobe.
Možnost znižanja zahtevane starosti zaradi skrbi za otroke in služenja obveznega vojaškega roka naj bi veljal tudi v času trajanja prehodnega obdobja. V tem času bi se lahko ženskam v posameznem koledarskem letu veljavna starost znižala največ do dopolnjenih 56 let starosti, medtem ko naj bi za moške tudi v tem času ostala nespremenjena. Znižanje pa ne bi smelo segati pod 58 let starosti.

Predčasna pokojnina
Zavarovanec, ki bo dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe (zavarovalne in dokupljene!), bo lahko uveljavil predčasno pokojnino. Ta naj bi se odmerila v enaki višini kot starostna pokojnina, nato pa se bo zmanjšala za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnjenih 65 let. Zmanjšanje starostne pokojnine naj bi tako znašalo največ 18 odstotkov, bilo pa bi trajno.
V času trajanja prehodnega obdobja za ženske do vključno leta 2018 bodo lahko zavarovanke uveljavile predčasno pokojnino pri nižji starosti in krajši pokojninski dobi, moški pa v obdobju do leta 2017 zgolj pri nižji starosti. V tem času bo lahko zmanjšanje starostne pokojnine tudi preseglo 18 odstotkov.

Pokojninska osnova po novem
Pokojninsko osnovo naj bi po izteku prehodnega obdobja sestavljale osnove (plače in zavarovalne osnove), od katerih so bili plačani prispevki iz zaporednih 28 najugodnejših let zavarovanja, iz katerih pa bi se izločila tri najmanj ugodna leta. Tako naj bi pokojninsko osnovo po novem sestavljalo 25-letno povprečje osnov. Tudi v tem primeru predlog ZPIZ-2 predvideva določeno prehodno obdobje, v katerem naj bi postopno uveljavili novi način izračuna pokojninske osnove. V tem času naj bi se obdobje, iz katerega se upoštevajo osnove, postopno podaljševalo, in to vsako leto za eno leto. Podaljševanje naj bi se začelo že z letom uveljavitve zakona, torej v letu 2013, ko naj bi se za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz najugodnejših zaporednih 19 let. V letu 2014 bi se obdobje podaljšalo na 20 let, v letu 2015 na 21 let itd. Izločevanje manj ugodnih let naj se ne bi začelo takoj, temveč najprej potem, ko bo pokojninsko osnovo sestavljalo 24 ali 25 zaporednih najugodnejših let. Takrat naj bi se izločilo eno leto. V letih, ko bi pokojninsko osnovo sestavljalo 26- ali 27-letno obdobje, bi se izločili dve leti in pri 28 letih tri leta.
Osnove, upoštevane pri izračunu pokojninske osnove, naj bi se tudi po novi predlagani ureditvi preračunavale na vrednost koledarskega leta pred uveljavitvijo pokojnine z valorizacijskimi količniki. Ti naj bi se vsako leto na novo določali tako, da bi se preračunavali na stalno določeno raven 0,732 povprečne bruto plače, izplačane v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Zaradi zakonsko določene stalne ravni pa se valorizacijski količniki ne bi več nižali.

Ustavljeno padanje na novo odmerjenih pokojnin
Ker naj bi bila z ZPIZ-2 uveljavljena tudi drugačna lestvica za odmero starostne pokojnine, naj bi se po mnenju predlagatelja zaustavilo zniževanje na novo odmerjenih pokojnin, ki ga v veljavni ureditvi pogojuje drugačno vrednotenje pokojninske dobe.
Novo vrednotenje naj bi bilo po ZPIZ-2 uveljavljeno s takojšnjim učinkom. Za 15 let zavarovalne dobe bi se ženski odmerila starostna pokojnina v višini 39 odstotkov pokojninske osnove, moškemu pa v višini 35 odstotkov. Vsako leto daljše pokojninske dobe od dopolnjenih 29 let naj bi bilo vredno 1,5 odstotka, nato pa 2 odstotka. Za 40 let pokojninske dobe naj bi se ženski odmerila starostna pokojnina v višini 82 odstotkov pokojninske osnove, moškemu pa v višini 78 odstotkov. Predlagana lestvica za odmero ni zaprta, kar pomeni, da naj bi se za daljšo pokojninsko dobo odmerila starostna pokojnina v višjem odstotku.

Usklajevanje pokojnin
Podlaga zanj naj bi bila gibanja povprečnih bruto plač v obdobju januar – december in gibanja cen življenjskih potrebščin. Uskladitev naj bi se opravila pri izplačilih pokojnin za mesec februar. Izražena naj bi bila v odstotku, ki naj bi bil določen iz seštevka 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov zvišanja cen življenjskih potrebščin. Tako določen odstotek uskladitve pa ne bi smel biti nižji od zvišanja cen življenjskih potrebščin. Če bi bil, bi se morale pokojnine uskladiti za ugotovljeno zvišanje cen življenjskih potrebščin. Pokojnine naj bi se torej po predlagani ureditvi uskladile enkrat letno z veljavnostjo za naprej in brez kakršnihkoli poračunov.
Upoštevaje prehodne določbe pa naj bi bil opisani način usklajevanja možen šele v letu 2014. V letu 2013 pa naj bi se pokojnine še usklajevale tako, kot to ureja veljavni zakon. Ta, kot vemo, zahteva dve vrsti uskladitve, in sicer na podlagi gibanj povprečnih bruto plač v predpisanem obdobju in hkrati posebno uskladitev, namenjeno zagotavljanju enakopravnega položaja med upokojenimi v različnih obdobjih. Izvedba ima za posledico dve različni višini uskladitve.
Zagotavljanje enakopravnega položaja zahteva drugačno vrednotenje pokojninske dobe, uveljavljeno od leta 2000 dalje. Ker se to, kot je bilo že omenjeno, uveljavlja postopno, se vsako leto nižajo odstotki za odmero starostne pokojnine za sicer enako dolgo pokojninsko dobo. Na ta način bi nastajale razlike med pokojninami, uveljavljenimi v obdobju po začetku drugačnega načina vrednotenja pokojninske dobe, pa tudi med temi pokojninami in pokojninami, uveljavljenimi pred letom 2000. Te razlike večinoma odpravlja že omenjena posebna uskladitev.
ZPIZ-2 navedene uskladitve ne določa, ker uveljavlja drugačno vrednotenje pokojninske dobe s takojšnjim učinkom.

Informativni osebni račun
Predlagani ZPIZ-2 uvaja informativni osebni račun, ki pa ne pomeni spremembe dosedanjega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so sprva mislili nekateri. Navedeni račun naj bi obsegal le najpomembnejše podatke za pridobitev pravic iz tega zavarovanja, ki se zdaj zbirajo v matični evidenci zavarovancev. Iz njega naj bi bili zato razvidni podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki po posameznih letih, podatki o obračunanih in plačanih prispevkih ter o priznani pokojninski dobi. Predlog predvideva uvedbo elektronskega vpogleda v informativni osebni račun, kar naj bi ga pokojninski zavod uvedel do 1. januarja 2014.

Varstvo pričakovanih pravic
Prehodne določbe predlaganega ZPIZ-2 dajejo odgovor na najpogostejše vprašanje tistih, ki bi se sicer lahko že starostno upokojili, a tega zavoljo najrazličnejših razlogov ne storijo. To vprašanje je: »Se moramo upokojiti pred uveljavitvijo novega zakona, da bi ohranili možnost upokojitve po zdaj veljavnih pravilih?«
Odgovor je nikalen. To ni potrebno. Kdor izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po zdaj veljavnem zakonu, jo bo lahko pod temi pogoji uveljavil tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Takemu zavarovancu naj bi se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice ali do dneva prenehanja zavarovanja upoštevale: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, osemnajstletno povprečje osnov pri določitvi pokojninske osnove, vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in zvišanja pokojnine. Vse našteto pomeni, da naj bi v takem primeru ZPIZ-1 še naprej v celoti uporabljali, čeprav bi z uveljavitvijo ZPIZ-2 sicer prenehal veljati. Tak zavarovanec pa bo imel možnost, da bo uveljavljal starostno pokojnino tudi po ZPIZ-2, če bo seveda izpolnjeval nove pogoje.