Ali bo tokrat uspelo?

Dobro je vedeti | okt. '12

Nova pokojninska reforma je nujna ne le zavoljo nenehnih opozoril organov in institucij EU, temveč predvsem zaradi demografskih tokov in gospodarskih razmer. Dobro je, da vsi poudarjajo, da so izhodišča reforme, predvsem pa cilji sprejemljivi.

Najpomembnejša cilja te nove pokojninske reforme sta enaka kot pri tisti, ki je bila zavrnjena na referendum. Najpomembnejša sta dolgoročna finančna stabilnost pokojninske blagajne in primerne pokojnine za zdajšnje in prihodnje upokojence. Ker vsi nenehno poudarjajo, da je pokojnina pravica na podlagi dela in plačanih prispevkov, pričakujemo, da bo tokrat to izhodišče v novi pokojninski reformi tudi dosledno uresničeno. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja pa mora tudi v prihodnje temeljiti na načelih medgeneracijske solidarnosti ter vzajemnosti, ki že več kot stoletje dokazujeta svojo utemeljenost.
Naj opozorimo le na nekaj temeljnih rešitev, ki vnovič razvnemajo duhove.

Pogoji za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine
Pogoji za upokojitev žensk, tako kar zadeva starost, kot delovno dobo, so bili doslej ves čas milejši kot za moške. Že ob oblikovanju zavrnjene reforme pa so obstajali predlogi, da naj bi pogoje izenačili za oba spola, s čimer bi se približali mnogim razvitim evropskim državam. Zagovorniki takega predloga so poudarjali, da ženske v povprečju živijo dalj časa in tudi dlje uživajo pokojnino. Ker ti predlogi takrat niso dobili večinske podpore, se zastavlja vprašanje, ali predlagatelji nove reforme menijo, da je to nujno potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Če je temu tako, bi vsekakor kazalo podaljšati prehodno obdobje za izenačitev pogojev.

Predčasna pokojnina
Z uveljavitvijo zdaj veljavnega sistema (ZPIZ-1) je bila odpravljena predčasna pokojnina, ki je imela drugačno vsebino od predlagane. Spričo družbeno sprejemljivega izhodišča, da je treba spodbujati čim daljšo aktivnost prebivalstva, je vnovično uvajanje pravice do predčasne pokojnine sistemsko dvomljivo. Zastavlja se tudi vprašanje, kdo bo dejansko lahko uveljavljal to pravico, če bo sprejeta predlagana rešitev o znižanju višine pokojnine. Zmanjšana pokojnina bi namreč lahko v posameznih primerih znašala 18 odstotkov in več. Drugače kot pri predčasni pokojnini, ki smo jo poznali v preteklosti, ko je bilo zmanjšanje omejeno le na določen čas, pa naj bi bilo predlagano zmanjšanje trajno.

Oblikovanje pokojninske osnove
Zanesljivo se bodo kresala mnenja, ali je sprejemljivo predlagano obdobje, ki predvideva povečanje od 18 na 28 let, pri čemer pa naj bi bila izločena 3 najmanj ugodna leta. Še vedno pa je temelj za oblikovanje pokojninske osnove praviloma plača ali zavarovalna osnova. Bistvena novost pa je vštevanje vseh nadomestil v pokojninsko osnovo, in to v dejanski višini, kar bo imelo za posledico nižjo pokojninsko osnovo in s tem tudi nižjo pokojnino. Ko gre za oblikovanje pokojninske osnove pa nekateri strokovnjaki vnovič opozarjajo, da bi morali sistem valorizacijskih količnikov nadomestiti z uvedbo točkovnega sistema, ki so ga uveljavile že mnoge evropske države, med drugim tudi Nemčija. Sistem valorizacijskih količnikov je sila zapleten in zato teže razumljiv tako zavarovancem, kot tudi upokojencem in na njegovi podlagi si res ni mogoče vnaprej izračunati višine pokojnine. Prednost točkovnega sistema, ki bistveno poenostavlja način izračuna pokojninske osnove, pa je, da vrednost plače ali zavarovalne osnove za posamezno leto izraža v številu točk v primerjavi z zneskom povprečne plače. Znesek pokojnine pa se določi z upoštevanjem zavarovančevih točk, vrednosti točke in dolžine njegove pokojninske dobe.

Plačani in obračunani prispevki
Zastavlja se vprašanje, ali novi predlog ZPIZ-2 res pomeni pomemben premik pri zagotavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na temelju, da so bili prispevki plačani. Ker predvideva kot sistemsko rešitev tudi možnost upoštevanja obdobij v zavarovalno dobo, za katera pa prispevki niso bili plačani, ampak le obračunani, temu ni tako. Res je, da smo v preteklosti, žal, dopuščali neplačevanje prispevkov in da je ta pojav v zadnjem obdobju dobival vse večje razsežnosti. Zato bi kazalo možnost, da se upoštevajo obračunani prispevki, za določeno obdobje dopustiti tudi po uveljavitvi novega predloga ZPIZ-2 in to problematiko urediti le v prehodnih določb, saj kot sistemska rešitev ni sprejemljiva. Odstopanje od načela, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja temeljijo le na delu in vplačanih prispevkih, bi imelo za posledico preveliko izkoriščanje načela medgeneracijske solidarnosti in solidarnosti med upokojenci.
Informativni osebni račun
Tako kot je informativni osebni račun določen v predlogu ZPIZ-2, strah ni utemeljen. Morda res ni primeren, ker ga mnogi enačijo z osebnim pokojninskim računom, ki pa bi v resnici pomenil spremembo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav je, da na to vnovič opozorimo, saj taka sprememba sistema pod nobenim pogojem ni sprejemljiva za našo družbo, ker bi spodkopala socialno državo in ker bi pomenila izničenje solidarnosti. Ne gre tudi prezreti, da osebni informativni račun ureja poglavje, ki govori o matični evidenci in dolžnosti obveščanja. Ta informativni osebni račun naj bi zajemal le najpomembnejše podatke iz matične evidence. Zato predlagana ureditev lahko pripomore k preprečevanju dosedanjih anomalij, povezanih s plačilom prispevkov.
Vsekakor je v interesu vseh državljanov, da bi bila nova pokojninska zakonodaja čim prej sprejeta, in da jo ne bi onemogočili ozki, parcialni interesi.