Vaša svetovalka Milena Paulini oktober 2012
Dokup za presežne delavce
Bralec S. L. iz Ljubljane piše, da je že dopolnil 60 let starosti in 34 let in 1 mesec delovne dobe. Zanima ga, ali res ne izpolnjuje pogojev za dokup za presežne delavce, ker bi moral imeti za to že 35 let pokojninske dobe brez upoštevanja časa služenja vojaškega roka. Spričo predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje bi se želel upokojiti še letos, zato je pripravljen, če je to potrebno, dokupiti tudi čas služenja vojaškega roka.
Določba 195. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med drugim določa, da lahko zavarovanec, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali mu je prenehalo delovno razmerje po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, če je dopolnil 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti.
Ker ima torej bralec le 34 let in 1 mesecev pokojninske dobe, dodana doba za čas služenja vojaškega roka pa se kot čas zunaj zavarovanja upošteva le pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne izpolnjuje pogojev za dokup za presežne delavce. Če bo bralec želel uveljaviti pravico do starostne pokojnine z dokupom za presežne delavce v trajanju 5 let, bo moral najprej izpolniti pogoj 35 let pokojninske dobe.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč omogoča, da se lahko zavarovancu šteje obdobje, v katerem ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zavarovalno dobo pod pogojem, da so bili plačani prispevki, med drugim tudi za čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije. Bralec bo moral najprej za čas zunaj zavarovanja plačati določen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako da bo imel do prenehanja delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov najmanj 35 let pokojninske dobe brez upoštevanja časa služenja vojaškega roka kot dodane dobe.
Vdovska pokojnina iz Avstrije
Bralka S. P. iz okolice Brežic piše, da je umrl njen zunajzakonski partner, ki je prejemal starostno pokojnino iz Avstrije. Skupaj sta živela približno 10 let, njuna zunajzakonska zveza pa je trajala vse do partnerje smrti. Zanima jo, ali je upravičena do njegove ali vsaj dela njegove pokojnine, ker je slišala, da je to urejeno podobno kot v Sloveniji.
Republika Slovenija je ena redkih držav EU, ki je že leta 1984 zakonsko zvezo izenačila z zunajzakonsko zvezo, kar zadeva priznanje pravice do vdovske pokojnine. Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa, da je z vdovo ali vdovcem pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo. Zunajzakonska zveza je morala trajati najmanj tri leta pred smrtjo partnerja ali zadnje leto, če sta kadarkoli imela skupnega otroka. Obstoj zunaj zakonske zveze se ugotavlja v postopku za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine.
Če je bil umrli partner tudi uživalec slovenske pokojnine - bodisi samostojne ali sorazmernega dela po sporazumu o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in R Avstrijo - bo bralka lahko uveljavila pravico do vdovske pokojnine, če se njuna zunajzakonska zveza po vsebini ni razlikovala od zakonske zveze. Če pa je uživalka starostne ali invalidske pokojnine, pa bo lahko namesto vdovske pokojnine uveljavila pravico do dela vdovske pokojnine, če bi bilo to zanjo ugodneje.
Po avstrijskih pravnih predpisih vdova ali vdovec pridobi pokojnino v primeru smrti, če je umrli zavarovanec izpolnjeval pogoj pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, s tem da pogoj pokojninske dobe ni potreben, če je umrli zavarovanec že prejemal pokojnino. Dodaten pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pa je, da je ob smrti obstajala veljavna zakonska zveza. Upoštevaje tako določene pogoje za pridobitev pokojnine po smrti uživalca pokojnine, bralka ne more pridobiti pravice do pokojnine po umrlem zunajzakonskemu partnerju. Po avstrijski zakonodaji namreč zakonske zveze ni izenačena z zunajzakonsko zvezo, ko gre za priznanja pravice do vdovske pokojnine. Če bo bralka zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine po umrlem zunajzakonskemu partnerju vseeno vložila, bo o pravici do avstrijske pokojnine za primer smrti odločal avstrijski nosilec socialnega zavarovanja, ki bo tudi sam ugotavljal pogoje za vdovsko pokojnino.
