Nenehno mislimo na zdravje srca
Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok umrljivosti v svetu in kar 80 odstotkov smrti zdravniki pripisujejo zvišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Zlasti nevaren je visok krvni tlak, ki še narašča, če jemo preslano hrano, premalo zelenjave in če ne zaužijemo dovolj živil, ki vsebujejo kalij. Na visok krvni tlak vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža in premalo telesne dejavnosti.
Tema letošnjega svetovnega dneva srca (29. september), ki je vsako leto po vsem svetu namenjen zlasti osveščanju o srčno-žilnih boleznih, je bila preventiva pred nastankom bolezni pri ženskah in otrocih. Družina je najpomembnejša skupnost, ki otroka usmerja v zdrave življenjske navade, ženske pa so tiste, ki v večini družin skrbijo za prehrano in zdrave življenjske navade. Žal pa zdravniki zadnja leta ugotavljajo, da so ženske čedalje bolj ogrožene. Za srčnožilnimi boleznimi obolevajo sicer deset let kasneje kot moški, po 75. letu starosti pa jih zboli več kot moških. Bolezni srca in ožilja so pri ženskah pogostejši vzrok umrljivosti od raka na dojki. Tveganje se poveča po menopavzi, ko žensko ne ščitijo več spolni hormoni estrogen in progesteron.
Cilj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je do leta 2025 za četrtino zmanjšati umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih nalezljivih bolezni. Na svetovni ravni to pomeni ohraniti nekaj milijonov življenj, v Sloveniji pa nekaj tisoč na leto. Zato je največ pozornosti namenjene preventivi - odkrivanju dejavnikov tveganja in bolj zdravemu življenju.
Preventiva je zdrava prehrana z malo soli, več gibanja, saj se mora srce med gibanjem bolj truditi, s čimer se krepi (odrasli vsaj petkrat na teden po 30 minut), opustitev kajenja in občasni preventivni pregledi, s katerimi se ugotovi višina krvnega tlaka, sladkorja in holesterola ter vzdrževanje teh vrednosti na dovoljeni ravni.
Pri nas si za zdrav način življenja in preventivo pred srčno žilnimi boleznimi prizadeva Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (www.zasrce.si, tel- št.:01 234 75 50), ki tesno sodeluje tudi z Združenjem kardiologov Slovenije. Po analizah v Sloveniji z vodenimi aktivnostmi rešimo kakih 600 življenj. Društvo pripravlja različne akcije, večinoma brezplačne, kot so predavanja in druge oblike osveščanja o zdravem življenju, organizira pohode in kolesarjenja, prizadeva si za prodajo živil, ki varujejo srce ipd. V Ljubljani, Celju, Novem mestu in Slovenj Gradcu redno delujejo posvetovalnice za srce, kjer si lahko izmerite vrednosti krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi ter gleženjskega indeksa, posnamejo vam EKG in izvid tudi razložijo, dobite pa tudi nasvete o zdravem življenju.
Preprečimo možgansko kap!
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, za katero je značilno nenormalno krčenje ali migetanje preddvorov (atrijev) v zgornjem delu srčne mišice. To pokaže neredni srčni utrip z nihajočo in previsoko frekvenco, celo s 140 do 160 ali več utripov na minuto. Zaradi zastajanja krvi v levem preddvoru srca se na stene preddvorov (atrijev) lepijo delci krvi, kar občutno poveča nevarnost nastajanja krvnih strdkov, ti pa lahko zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap.
Atrijska fibrilacija kar za petkrat poveča možnost za nastanek možganske kapi. Ta je v svetu druga najbolj razširjena žilna bolezen, v razvitih državah pa tudi med vodilnimi vzroki smrti in dolgotrajne invalidnosti. Najbolj ogroža starejše, a je med zbolelimi tudi 15 odstotkov mlajših v starosti do 45 let. Uničujoči učinki možganske kapi ne prizadenejo le posameznika, ki močno trpi in težko preživlja vsakdanjik, temveč fizično in psihično obremeni tudi njihove skrbnike in družinske člane. Za ljudi, ki jo preživijo, je rehabilitacija običajno dolgotrajna in zahtevna, neredko pa bolniki potrebujejo trajno pomoč.
Možganska kap velja za urgentno stanje v medicini. Za pravočasno zdravljenje je treba prepoznati znake možganske kapi, ki jih najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor); R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke); O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza); M – minuta (takoj pokliči številko 112). Če pride bolnik v bolnišnico pravočasno (v roku 4,5 ure), je akutno ishemično možgansko kap mogoče uspešno zdraviti s trombolizo (z raztapljanjem krvnega strdka), sicer so posledice lahko usodne
Številne možganske kapi bi lahko preprečili, zato je potrebna večja ozaveščenost! Eden od načinov prepoznavanja atrijske fibrilacije je redno merjenje srčnega utripa, ki je običajno v mejah med 60 in 99 utripov na minuto. Izmerite si ga povsem preprosto, navodila in vrsto drugih koristnih informacij pa najdete na spletni strani www.meri-utrip.si.
