Navade lahko tudi spremenimo
Vsi poznamo pregovor, da je navada železna srajca. To drži tako v dobrem, kot v slabem. In česar se navadimo – tudi če to postane razvada - se le stežka odvadimo.
Navada je oblika pridobljenega vedenja, ki poteka brez zavestnega napora ali z malo takega napora. Razvija se s ponavljanjem in jo je težko spremeniti.
Vsak med nami pozna slabe navade. Nekdo uživa pretirano veliko slaščic, kdo drug spet poje preveč mastnega mesa; mnogi veliko kadijo, se zaradi prekomerne teže premalo gibljejo, premalo jim je kozarček dobrega vina po kosilu in se ga nalivajo brez prave mere. Teh navad, ki so že razvade, se ne morejo odvaditi, čeprav se nekje globoko v sebi zavedajo, da so lahko zanje usodne.
Poznamo pa tudi ljudi, ki si ne glede na leta grizejo nohte, kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, ki radi obrekujejo, ne pospravljajo stvari za seboj in podobno. Te navade sicer niso nevarne, so pa zagotovo neprijetne.
Dobre navade imajo na človeka pozitiven vpliv. Denimo, nekdo z dobrimi življenjskimi navadami zjutraj malce potelovadi, se umije in zdravo pozajtrkuje. Ker skrbi za red, hitro najde, kar potrebuje. Navajen je, da gre ob določenem času k počitku, zato ne gleda televizije pretirano dolgo v noč. Vsa ta ravnanja so postale navade in »prešle v meso in kri«, kot radi pravimo.
Na nastanek človekovih navad vplivajo različni dejavniki. Med drugim tudi vzgoja v zgodnjem otroštvu, socialno in kulturno okolje, zgledi, temperament, izobrazba itd. Pri mnogih ljudeh pa postane negativna navada težko spremenljiva rutina. Tudi če se tega zavedajo, niti ne poskušajo ravnati drugače.
Navade nastanejo zato, ker naši možgani stalno iščejo načine, kako bi se čim manj trudili, trdijo raziskovalci tega področja. Tako je naš vsakdan sestavljen iz različnih navad, denimo iztisnemo zobno pasto na ščetko, zaklenemo vhodna vrata in podobno. Vse to naredimo avtomatsko in ne da bi kaj premišljevali.
Kako se odvadimo slabih navad?
Znano je, da pri otrocih v takem primeru najbolj zaleže pohvala. Morda velja enako tudi za starejšega človeka, ki pa ima možnost, da se tudi sam pohvali, če mu uspe opustiti slabo navado.
Nedavno mi je znanec, ki je bil verižni kadilec, zaupal: »Ko sem začutil, da mi cigarete načenjajo zdravje, sem zbral moč in si cigareto privoščil le pri popoldanski kavici. Eno na dan. Nato sem sam sebe pohvalil. Ugotovil sem, da mi kajenje pomeni manj, kot sem mislil. Po prijateljevem nasvetu sem se pridružil skupini, ki se je odvajala kajenja. Po pogovoru smo se vselej odpravili v bližnji gozd, da smo se naužili svežega zraka in si nabrali duševne hrane. Postali smo prijatelji. Kar hitro sem tudi opazil, da sem zavoljo tega privarčeval tudi nekaj denarja. Zanj si zdaj kupujem kaj koristnega za zdravje.«
Znanka, ki je svoje težave utapljala v pretirani ješčosti, pa mi je pripovedovala, da se je »streznila«, ko ji je zdravnik povedal, da je zaradi prekomerne teže le slabo gibljiva. Sama je ugotovila, da zaradi tega večji del dneva brezvoljno poležava doma. Prijateljica ji je za rojstni dan podarila knjigo o zdravi prehrani. Veliko je razmišljala o tem in zbrala je toliko volje, da je poskusila živeti zdravo. Največja nagrada zanjo je bila ta, da ji je tehtnica pokazala manj kilogramov. Hčerka ji je podarila novo krilo s pripombo: »Mama, to je posebna nagrada za tvoj trud!«
Če človek želi spremeniti negativno navado ali razvado, si mora poiskati drugo alternativno rutino. Seveda pa to s psihološkega stališča ni vselej lahko. Potrebna je trdna volja. Zato je treba navade spreminjati postopoma. Najtežje je začeti. Psihologi svetujejo, da si naredimo načrt, kako se bomo tega lotili in kako se bomo za uspeh nagradili. Že to je prvi korak uspešnega odvajanja od slabe razvade.
Zagotovo ni mogoče vseh slabih razvad na hitro spremeniti, a potruditi se je vsekakor vredno.
