Stres kvari možgane

Dobro počutje | okt. '12

Med pomembne elemente spodbujanja mentalnih zmožnosti in sposobnosti znanstveniki (zdravniki, psihologi, sociologi) uvrščajo številne dejavnosti. Posebno pomembno vlogo pa pripisujejo sprostitvi ali preprečevanju in premagovanju napetosti, preobremenjenosti in stresa ter odpravljanju ali vsaj lajšanju njihovih posledic.

Upoštevati je treba tako pozitivno (eustres), kot tudi negativno (distres) komponento stresa. Prva organizem spodbuja in krepi, pripravi na akcijo in poveča njegovo funkcionalno učinkovitost, druga pa ga ovira, hromi, bremeni, slabi ali celo onemogoča njegov optimalen razvoj, rast in delovanje.
Znanstveniki poudarjajo, da je stres v majhnih količinah ugoden in koristen za telo in dušo. Kadar pa je prehud in ko je človek pod stresom dalj časa, se v telesu poveča koncentracija hormona kortizola, ki v večjih količinah ogroža in uničuje možganske celice, slabi in zavira delovanje osrednjega živčevja.

Kako se sprostimo
Globoko dihanje spodbuja delovanje osrednjega živčevja, ker pospešuje prenos kisika, hranilnih in varovalnih snovi v možgane. Že 10 do 15 minut globokega dihanja vsak dan znatno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja, saj spodbuja možganske sposobnosti, krepi aktivnost in povečuje učinkovitost delovanja centralnega živčevja. Učinkovita je dihalna vaja, pri kateri najprej počasi in globoko vdihnemo (štejemo do pet), nato sapo zadržimo (štejemo do pet) in temeljito izdihnemo (spet štejemo do pet). Ta cikel ponovimo od 5-krat do 10-krat zaporedoma.
Smeh pospešuje sproščanje hormona endorfina, kemične snovi, ki ugodno deluje na počutje in razpoloženje, blaži neprijeten občutek bolečine in povečuje ugodje. Dobra plat smeha pa je povezana tudi z dejstvom, da zmanjšuje stres in tako še dodatno ugodno vpliva na možgansko aktivnost. Stara modrost, da je smeh (spontan ali sprovociran) pol zdravja, se nenehno potrjuje v praksi. Smeh odpravlja, preprečuje in blaži napetost in stres ter zmanjšuje njune škodljive posledice, poleg tega pa krepi imunski sistem, povečuje pretok krvi, znižuje pulz in krvni tlak, viša bolečinski prag ter pospešuje zdravljenje. Ko se človek smeje, se po telesu pretaka pozitivna energija, trdijo gelotologi, raziskovalci in poznavalci smeha.
Pozitivno razmišljanje in optimistična naravnanost. Za začetek zadostuje le deset minut zavestnega pozitivnega razmišljanja, ki pomembno pripomore k izboljšanju sposobnosti logičnega razmišljanja in povečanju zmožnosti reševanja (miselnih) problemov. Posamezniki, ki so nagnjeni k pesimističnemu razmišljanju, naj si vsak dan vzamejo vsaj pol ure časa za optimizem, se tedaj razvajajo z lepimi mislimi, prijetnimi spomini, veselim pričakovanjem. Družijo naj se z veselimi, dobro razpoloženimi in optimistično naravnanimi ljudmi, berejo vesele zgodbe, spremljajo novice s srečnim koncem, gledajo komedije, poslušajo veselo glasbo in skušajo v vsaki, tudi v najbolj zapleteni okoliščini najti kanček humorja.
Sproščanje ob glasbi. Izsledki poglobljenih raziskav pričajo, da poslušanje glasbe krepi predvsem desno polovico možganov (hemisfero) in spreminja njeno strukturo. Hkrati pa znanstveniki ugotavljajo, da ljudje, ki poslušajo glasbo, premorejo več čustvene inteligence od tistih, ki ne uživajo v notah. V ta namen nekateri posebej priporočajo poslušanje klasične glasbe.
Sprememba okolja. Človek, ki odide po opravkih po drugi poti kot sicer, začne nakupovati v doslej neznani trgovini, med hojo ali tekom ubira nove poti, se v prostem času rad poda v neznano, preučuje nova, neznana področja ipd., spodbuja možgane in krepi centre za intelektualno dejavnost s tem, da ustvarja nove živčne povezave. Hkrati pa telo in duha sooča z novimi izzivi – prisiljen se je spopadati z novimi, dotlej neznanimi okoliščinami, ljudmi in dogodki. 
Branje in učenje prisilita možgane, da se v relativno kratkem času navadijo sprejemati in shranjevati velike količine podatkov. Knjige ter tiskani in elektronski mediji povečujejo zmožnosti spominjanja in reproduciranja naučenega, dvigajo raven kritičnega razmišljanja in sposobnost objektivne presoje, bogatijo pa tudi besedni zaklad. Ko se človek uči, hkrati povečuje tudi funkcionalno sposobnost in moč svojih možganov.
Risanje in pisanje, tudi na videz nesmiselno čečkanje krepi desno možgansko hemisfero, spodbuja njeno funkcionalno sposobnost in povečuje njene ustvarjalne zmogljivosti. Vaje s papirjem in svinčnikom (barvami, kredami, flomastri. barvicami) predstavljajo učinkovito obliko mentalne vadbe. Poskrbite, da bo na mizi, ob kateri se pogosto zadržujete, vedno papir in svinčnik, ter začnite risati, pisati, barvati in čečkati.
Spolnost. V osrečujočem ljubezenskem razmerju spolnost krepi psihično stabilnost in socialne povezave, spodbuja pa tudi čustveno inteligenco. Spodbudno je tudi dejstvo, da se večina ljudi, ki uživa v sproščujoči spolnosti, počuti bolj samozavestne, se postavlja z večjo stopnjo samozaupanja in samospoštovanja, hkrati pa je mentalno bolj prožna in se hitreje odziva na intelektualne spodbude ter laže pozitivno razmišlja. 
Meditacija. S pomočjo meditacije je mogoče učinkovito povečati IQ, zmanjšati stres, izboljšati funkcionalno sposobnost osrednjega živčevja ter aktivirati dodatne ravni možganske aktivnosti. Raziskave pričajo, da meditacija spodbuja predvsem aktivnost prefrontalnega korteksa, dela možganske skorje, ki je odgovoren za inovativno, napredno razmišljanje.
Vonj bazilike in mete. Vonj je tesno povezan s spominom in zato nekatere dišave krepijo možgane ali spodbujajo njihovo delovanje. Tako naj bi vonj po baziliki in poprovi meti izboljševal delovanje možganov. Določene dišave (cimet, vanilija) pa stimulirajo možgane.