Vitamini in minerali proti pozabljivosti

Dobro počutje | okt. '12

Vse več je dokazov, da s pravilno izbranimi hranili varujemo telo pred boleznimi, možgane pa pred propadanjem. To pa pomeni, da moramo vse življenje uživati čim bolj raznovrstno hrano, bogato z antioksidanti, vitamini in minerali ...

Možgani so zelo občutljivi za proste radikale, ker so poleg vode sestavljeni iz večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki zlahka in hitro oksidirajo. Ameriški znanstveniki so s poskusi dokazali, da se prosti radikali v možganih vežejo na celični protein in na maščobne kislinske molekule. Z vnašanjem antioksidantov, zlasti naravnega vitamina E (sintetični vitamin E je nekaj drugega!) pa so celo ustavili napredovanje alzheimerjeve bolezni, seveda pa ne trdijo, da so s tem že našli zdravilo zanjo.
Presenetljiva je tudi ugotovitev, da je najmočnejše antioksidativno delovanje in zaščita največja v sožitju naravnega vitamina E z vitaminom C in karotenoidi (zlasti likopen iz paradižnika in betakaroten iz korenčka). Za mnoge je ta njun odnos tudi dokaz genialnosti narave: vitamin E, ki je topen v maščobah, zlahka ''polovi'' proste radikale, še preden bi lahko napadli nenasičene maščobne kisline, ter jih potem ''izroči'' vitaminu C, ta pa jih primerno nevtralizirane ''odplavi'' iz telesa, ker je pač topen v vodi ...
Varovalnih antioksidantov za ožilje in kapilare v možganih je zelo veliko v grozdju, kjer je kakih dvajset antioksidantov in so skupaj še z drugimi sestavinami idealna zaščita za možgane pred staranjem in propadanjem. V nekajletni raziskavi na ameriški univerzi v Wisconsinu so ugotovili, da imajo trije kozarci črnega grozdnega soka enak antioksidativni učinek kot kozarec rdečega vina. V kar dvajset let trajajoči raziskavi, opravljeni na več tisoč dvojčkih moškega spola, pa je genetik J. C. Christian z univerze v Indiani ugotovil, da zmerno pitje vina (dva kozarca na dan) možganom koristi in dviguje njihovo sposobnost reševanja testov. Za ženske pa veljajo polovične količine uživanja vina, ker presnovijo manj alkohola kot moški.
Že dolgo je med ljudmi znano, da česen skrbi za dolgo pomnjenje in čilost možganov, saj jih nekako pomlajuje. Znanstveniki ga štejejo kot nekakšno naravno zdravilo ali varovalo zoper propadanje možganskih celic. Ker neposredno vpliva na izločanje serotonina, vpliva na dobro razpoloženje, premaguje stres in tesnobo, agresivnost, deluje pomirjevalno in izboljšuje spanec. Na umsko čilost v visoki starosti zelo vpliva tudi mineral selen, ki varuje možgane pred prostimi radikali in strupi, preprečuje depresijo ter vrača zbranost, živahnost in polnost energije. In selena je največ prav v česnu ... 

Prepletanje mineralov je koristno  …
Medsebojno prepletanje in skupno učinkovanje je lepo vidno pri mineralih. Minerali so namreč zelo reagenčni in s svojimi pozitivnimi ali negativnimi ioni z različnim električnim potencialom zelo hitro vstopajo v biokemične reakcije.  Tako je na primer razlika v električnem naboju kalcijevih ionov osnova za prenos živčnih impulzov. Brez kalcija možgani ne morejo ne misliti ne delovati. Podobno se brez železa v krvi kisik ne more vezati na hemoglobin. Tudi magnezij in kalij izmenjujeta svoje elektrone ter tako poskrbita za sproščanje energije. Šele pravilno razmerje med natrijem in kalijem zagotovi normalno prehajanje vode in hranil v celice in skupaj z odpadnimi snovmi za izločanje iz celic.
Če nam manjka en sam mineral, se tudi v možganih presnova upočasni ali celo ustavi. Najlaže to ponazorimo s cinkom. Če nam ga primanjkuje le nekaj mikrogramov, se ustavi več tisoč presnovnih procesov in zastane nastajanje nevrotransmiterjev v možganih za prenos informacij. Sprva nas telo opozori z utrujenostjo, razdražljivostjo, nato opeša spomin, najprej kratkoročni ... pot do demence je odprta.
Podobno velja za pomanjkanje magnezija; če ga je premalo, bo telo pomanjkanje zapolnjevalo z vitaminom E, ki ga zato ne bo dovolj za njegovo primarno varovalno antioksidativno delovanje, kar bomo občutili kot pomanjkanje energije in volje, v drastičnih primerih pa je ogroženo življenje. Prepletanje je torej ne le med minerali, marveč tudi med njimi in vitamini.

… lahko pa tudi škoduje …
Prevelik vnos določenih vrst mineralov pa je škodljiv. Tako, denimo, prevelik vnos kalcija poveča izgubo magnezija, pa tudi cinka in mangana. Če pa zaužijemo preveč fosforja, se poveča izguba kalcija in poslabša izkoristek magnezija in mangana. Premalo magnezija ''izkoristi'' kalcij, ki otrdi celične membrane, da postajajo vse bolj neprepustne za hranilne snovi.
Vloga mineralov v možganih je tudi razstrupljanje. Dandanes smo izpostavljeni vse več strupom, tudi takim, ki preidejo krvno-možgansko pregrado in zastrupljajo možgane. Tak je na primer aluminij, ki ga najpogosteje vnesemo v telo z zdravili (zlasti z antacidi za zdravljenje želodca) ali z zobnimi kremami in kozmetičnimi sredstvi zoper znojenje (kupujte samo take brez aluminija!) ali z uživanjem pravega čaja z mlekom, ne pa tudi z limoninim sokom (raziskava Institut Jožef Stefan, Kralj in sodelavci, 2005). Enako škodljive so tudi težke kovine - živo srebro, svinec in kadmij.
Če nam v prehrani manjkajo cink, mangan, baker, kalcij, magnezij in selen, namesto njih v biokemične procese vstopajo strupene kovine. Aluminij in živo srebro se nalagata v možganih in živčevju, medtem ko se svinec in kadmij nabirata v jetrih in ledvicah.

Kako si pomaga telo?
Vemo, da se nekateri procesi s staranjem upočasnijo ali ne delujejo v zadostni meri. Kako je torej mogoče, da so nekateri kljub visoki starosti še vedno duševno in telesno čili, se sposobni učiti, razmišljati, odločati in podobno? Odgovor je glutation, to je antioksidativna snov, ki nastaja v telesu in ga varuje  pred prostimi radikali, saj nevtralizira že perokside kot njihovo predstopnjo. Visoka vsebnost glutationa v krvi razkriva razliko med kronološko in funkcionalno starostjo; več kot ga imamo, bolj smo zdravi in mladi, saj varuje celice po vsem telesu, krepi imunski sistem, odstranjuje težke kovine in droge, varuje pred radiacijo, cigaretnim dimom in alkoholom, zato varuje tudi pred rakom, zlasti na jetrih. Glutationa je kar veliko v naravnih živilih, v stročnicah, zlasti fižolu, v jajcih, česnu in jogurtu, pa tudi v ribah in mesu, nastaja pa lahko tudi v telesu, če ima na voljo dovolj glutaminske kisline, glicina, cisteina ter selena in vitamina C.
Koencim Q10 je dandanes zelo moden »prehranski dodatek«. Vendar ga telo samo lahko izdela, če ima surovine zanj, in to tudi po 35. letu. Naloga Q10 je preprečevati degenerativne bolezni možganov in okvare na mitohondrijih celic. Surovine zanj pa so vitamini skupine B ter E in C.
Karnitin je beljakovina, ki jo človekovo telo izdela v jetrih in ledvicah iz dveh aminokislin - lizina in metionina ob sodelovanju vitaminov B6, B9, B12, vitamina C in železa. V celicah je nujen kot prenosnik maščob na kurjenje v mitohondrijih, kjer se prek zapletenega večstopenjskega biokemičnega procesa spremenijo v energijo.
S staranjem peša tvorba somatotropina ali rastnega hormona in se nekako pri 50. letu povsem ustavi. Z uživanjem beljakovinske hrane živalskega in rastlinskega izvora, kakor tudi vitamina C in vitaminov B3 in B6 ter kalcija, magnezija in kalija lahko ta hormon ''obudimo'' skoraj v popolnosti. Vendar je pogoj za to dober in globok spanec, ki ga začnemo pred polnočjo. Menda veliko pomaga tudi popoldanski spanec po kosilu.
Poleg dobrega spanja pa je zoper demenco pomembno tudi gibanje, ki pospeši srčni utrip, torej hitra hoja ali zmeren tek. Najnovejše raziskave kažejo, da se ob telesni aktivnosti poveča hipokampus, to je možganski center za prostorsko orientacijo in spomin. Zanimivo je, da to ne velja za jogo ali vaje za moč ...

Ničesar preveč in ničesar premalo
Da bi ohranili možgane čim dlje vitalne, se držimo načela - vsakega po malem, ničesar preveč in ničesar premalo! Vendar vse naravno, saj povedano ne velja za sintetične snovi. Čeprav so to kemično enake formule, pa sintetične molekule niso povsem enake naravnim. So namreč pravilnih oblik in pravilne medsebojne povezave, homogene in večje, bolj grobe in neprilagodljive, kot to velja za naravne molekule. Prav zato lahko imajo sintetični pripravki stranske učinke, medtem ko jih naravne snovi iz hrane in naravnih dopolnil nimajo. Prav tako ne vemo, kolikšen odmerek sintetičnih snovi je pravšnji; lahko je prevelik in škodi ali pa je premajhen in zato ne koristi. Pri naravnih molekulah pa telo samo izbere količino za interakcije, kolikor jih pač potrebuje.

Opozorila in priporočila
1. Dobro premislite, preden vzamete sintetične vitamine. Vnos enega poruši ravnovesje in povzroči izgubo drugih. Na primer: preveč vitamina B1 (tiamina) škodi ščitnici in sladkornim bolnikom.
2. Pomanjkanje vitamina A povzroči tudi izgubo vitamina C.
3. Veliki odmerki vitamina B2 lahko povzročijo pretirano občutljivost na sončno svetlobo, če hkrati ne uživamo tudi antioksidantov.
4. Vitamin D spodbuja absorbcijo kalcija; toda če ga je preveč, spodbudi kopičenje kalcija.
5. Vitamin C v prevelikih odmerkih odplavlja iz telesa vitamina B12 in B9.
6. Preveliki odmerki vitamina B7 (holina) odplavljajo vitamin B6 (piridoksina).
7. Veliki odmerki mangana zmanjšajo izkoristek železa v telesu.
8. Pretirano uživanje cinka povzroči izgubo železa in bakra.
9. Če je v prehrani preveč maščob, se poveča absorbcija fosforja, s tem pa se zmanjša količina kalcija.
10.  Preveč natrija (pretirano soljenje) spodbuja izgubo kalija.
11.  Mleko z dodanim sintetičnim vitaminom D odvzema magnezij.
12.  Preveč hrane, bogate z bakrom,  prazni zaloge cinka v možganih.
13.  Brin, poprova meta, žajbelj, rman in borovnice lahko ovirajo absorbcijo železa.
14.  Dobro je vedeti, da ena sama cigareta uniči do 100 mg vitamina C.
15.  Če jemljemo aspirin, se vitamin C trikrat hitreje izloča iz telesa.
16.  Ovseni otrobi niso uravnotežena prehrana; vsakodnevno uživanje za zajtrk ni dobro zaradi fitatov, ki zavirajo sprejem mineralov. Fitati pa razpadajo, če kosmiče vsaj eno uro namakamo v vodi ali mleku ali vanje zamešamo maščobo (maslo).
17.  Telo absorbira naravne vitamine tudi iz naravnih dopolnil dvakrat hitreje kot sintetične.
18. Beljakovinska dopolnila naj imajo vseh 22 aminokislin, tudi neesencialne, saj bo le tedaj telesu na voljo vse, kar potrebuje.
(Povzeto po Earl Mindellu, Vitaminska biblija za novo tisočletje, MK 2000 in svojih izkušnjah)