Francoska obala Dovrskih vrat

Prosti čas | okt. '12

Nedvomno je Francija turistično ena najbolj zanimivih in obleganih držav sveta. Poleg Francoskih Alp, Pariza, znamenitih pokrajin in Azurne obale, je izredno priljubljena in atraktivna tudi francoska atlantska obala. Le kdo še ni slišal za Normandijo, Bretanjo ali Biskajski zaliv in seveda za Rokavski preliv, ki se konča v Dovrskih vratih? A so prav slednja zavoljo gostega pomorskega prometa ter prometnih povezav z Veliko Britanijo turistično po krivici zapostavljena.

Pas de Calais, kot morsko ožino imenujejo Francozi, je hkrati tudi ime departmaja, ki skupaj s severnim Nordom tvori regijo Nord-Pas-de-Calais. Regija ima za seboj burno zgodovino, ki so jo krojili Flamci, Francozi, Nemci in Angleži. Ta prostor je bil politično zanimiv predvsem zaradi bližine angleške obale, prometnih tokov, pa tudi zaradi plodne zemlje in rudnih bogastev. Danes pa je najbolj znan zaradi prometnih poti, ki vodijo skozi preliv na sever ali jug in prek njega ter pod njim v Veliko Britanijo. Vendar je obalno območje regije z mesti, kot so Dunkerque, Calais, Boulogne-sur-Mer, ter nekaterimi manjšimi vsekakor vredno ogleda.
Obala med mesti je peščena ter sipinasta in se mestoma dvigne v do 50 metrov visoke klife. Skozi vse leto jo bičajo močni vetrovi z Atlantika, a je morje poleti prijetnejše in varnejše za kopanje, saj zaradi morske ožine nikoli ne nastanejo tako visoki valovi kot v Bretanji ali v Biskajskem zalivu. Hkrati pa je morje tudi dovolj divje za športe, kot so kajtanje in deskanje. Tu najdete tako mondeno urejene plaže z vso potrebno infrastrukturo in ponudbo, kot tudi samotne romantične plaže, obdane s trstičjem in sipinami. In tako prve kot druge se razprostirajo v kilometrskih razsežnostih.

Ostanki druge svetovne vojne
Obala je predvsem severno in južno od Calaisa posejana z neštetimi ostanki betonskih bunkerjev in topovskih baterij iz II. svetovne vojne. Nemci so ta del namreč izjemno močno utrdili, saj so na začetku vojne od tu nameravali napasti Anglijo, ki so jo med vojno nenehoma obstreljevali z ogromnimi topovi, kasneje pa so prav tu pričakovali tudi invazijo zaveznikov. Ti ostanki so zdaj na več krajih preurejeni v muzeje.
Dunkerque in Calais sta pristaniški mesti, vsako z dobrimi 70.000 prebivalci. Dunkerque je celo tretje največje pristanišče v Franciji, Calais pa glavno trajektno pristanišče za Veliko Britanijo. Med drugo svetovno vojno sta mesti postali znani predvsem po veliki bitki leta 1940, ko je Britancem kljub nenehnemu nemškemu obstreljevanju uspelo z vsemi razpoložljivimi plovili prepeljati čez Kanal približno 340.000 britanskih in francoskih vojakov. Mesti sta utrpeli veliko škode in sta bili po invaziji zaveznikov leta 1945 po hudih bojih zadnji osvobojeni. Kljub temu sta zdaj obe izjemno lepi in se postavljata s številnimi znamenitostmi. Odlikujeta ju predvsem njuni mestni hiši, ki sta zaradi svoje arhitekturne in estetske dovršenosti uvrščeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Pohvalita se tudi z notredamskimi cerkvami iz 13. in 15. stol. ter še z vrsto drugih zgodovinskih spomenikov, ki so nekateri prav tako pod zaščito Unesca. Atraktivni sta tudi obalni promenadi z mestnimi plažami, tipičnimi meščanskimi hišami, hoteli in restavracijami.
Dunkerque leži slabih deset kilometrov pred belgijsko mejo. Še nedavno tega je v mestu prevladoval nizozemski jezik, saj tudi njegovo ime sestavljata flamski besedi duin-sipina in kerk-cerkev. V drugi polovici prejšnjega stoletja, ko se je mesto zaradi širjenja pristanišča in razvoja industrije precej povečalo, pa je prevladala francoščina.
Calais leži na najožji točki Dovrskih vrat. Iz pristanišča neprestano vozijo sodobni večnadstropni trajekti na Otok in nazaj. Plovba traja uro in petnajst minut, kar pomeni, da si lahko brez hitenja privoščite dnevni izlet z ogledom Dovra in znamenitih pečin ter trdnjave nad mestom. Za skok do Londona pa je bolje uporabiti železniško povezavo skozi Eurotunel pod Rokavskim prelivom. Železniški terminal je namreč v kraju Coquelles povsem blizu Calaisa.
Južneje od Calaisa leži rt Cap Gris Nez, ki se strmo dviga dobrih 50 metrov nad morje, z njega pa so Nemci med vojno nadzorovali Dovrska vrata. Ostanki utrdb pričajo o njegovi pomembnosti. Tudi zdaj je na rtu francoska vojaška baza, vendar je večino okolice spremenjene v spominski park. Z razgledišč se ponuja prekrasen pogled na sipine in peščene plaže v okolici, mesto Calais v daljavi in ob lepem vremenu tudi na dovrske pečine na drugi strani Kanala. Nekoliko niže od rta stoji muzej močne nemške topovske baterije, imenovane Todt, ki je med vojno nenehoma obstreljevala Anglijo.

Mondena letovišča Parižanov
Razen obeh velikih mest je obala od Dunkerqua do rta Gris Nez bolj redko poseljena in kdor uživa v samoti, zlahka najde prostor zase. Od tu dalje pa je nekaj več vasi in naselij, kjer je poskrbljeno tudi za turiste, ki si želijo družbe. Dokončno pa se obala spremeni v turistično riviero v mestu Boulogne-sur-Mer, ki je sicer pol manjše od Calaisa, a zato nič manj pomembno in zanimivo. V času rimskega imperija je bilo tu oporišče rimske pomorske flote, zdaj pa je administrativno središče kar treh kantonov in je prava paša za oči. Grad, srednjeveška trdnjava, bazilika Notre-Dame, muzeji, prelepi parki in ulice, hoteli in vile, vse to dokazuje, da je v mestu turizem že dolgo doma.
Tudi kraji, ki se vrstijo od mesta naprej proti jugu, so vse bolj mondeni in urejeni do zadnje podrobnosti. Za mestece Le Touquet blizu zgodovinskega Etaplesa pravijo celo, da je to mestna plaža bogatih Parižanov, čeprav je od Pariza oddaljena dobrih 250 kilometrov. To trditev potrjujejo naselja počitniških vil, igrišča za golf in vozni park na ulicah, kjer lahko vidite najdražje svetovne avtomobilske znamke.
Etaples je staro ribiško mestece ob izlivu reke Canche v morje, je pa predvsem dvakrat v zgodovini postalo izjemno pomembno. Prvič se mu je ta »sreča« zgodila v Napoleonovem času, ko je francoski vojskovodja v okolici zbiral čete, s katerimi je želel izpeljati izkrcanje v Angliji, in drugič v I. svetovni vojni, ko je zaradi bližine železnice postalo glavno skladiščno in tranzitno mesto angleških čet. O krutem dogajanju v tem času priča veliko vojaško pokopališče, kjer je pokopanih več kot 11.000 vojakov, približno toliko, kot ima danes mesto prebivalcev. Etaples se je skoraj zlil s počitniškim mestecem Le Touquet -  ločuje ju le reka Canche in manjše letališče. Okoli ustja reke leži precej obsežno območje sipin z jezerci in obmorsko vegetacijo, ki je zavarovano kot naravni park, hkrati pa prepredeno z urejenimi potmi za sprehajalce in pohodnike. Celotno območje z dovršeno turistično infrastrukturo, atraktivnimi in zgodovinsko romantiko starega Etaplesa je tako idealen počitniški raj za turiste.
Prav tu se obalni del regije Pas de Calais nekako zaključi in potovanje lahko nadaljujemo naprej proti Normandiji ali pa se obrnemo v notranjost dežele, kjer regija Nord-Pas-de-Calais ponudi še veliko naravnih in zgodovinskih zanimivosti.