Hoditi moramo več in vse bolj hitro

Dobro počutje | apr. '13

Hoja je varna, preprosta, zastonj, primerna za vse generacije in koristi celotnemu telesu, zlasti, ko je nekoliko hitrejša. Od trenutka, ko se naučite hoditi, pa do konca življenja je hoja znamenje neodvisnosti in energije. Če ostanete telesno aktivni še na stara leta, si podaljšate življenje in ohranite kakovost in radost v njem.

Potrebujemo najmanj 30 minut hoje na dan, če ne gre drugače, hodite trikrat po 10 minut in zagotovili si boste enako korist za zdravje. Če kak dan manj hodite, nadomestite to z več gibanja naslednji dan, ali pa hodite denimo trikrat na teden po dve uri.

Telesne koristi
Izboljšajte srčno zdravje. Redna hoja krepi in izboljša učinkovitost srca. Sproščanje ob hoji vpliva pozitivno na visok krvni tlak in holesterol v krvi, s čimer bistveno zmanjšamo nevarnosti razvoja ateroskleroze in srčnega infarkta, angine pektoris ter motenj srčnega ritma. Redna hoja zmanjšuje lepljivost krvnih ploščic, kar pomaga preprečevati nastajanje krvnih strdkov in izboljša pretok krvi. Pomaga pri izgubi telesne teže, s tem pa zmanjšuje obremenitev srca. Študije so potrdile tudi pomembno zmanjšanje možganskih kapi pri ljudeh, ki se redno gibljejo. S pospeševanjem hitrosti hoje se vse bolj krepi srčno-žilna vzdržljivost, kar pomeni, da srce učinkoviteje vsrkava kisik iz pljuč in ga prenaša do vseh aktivnih organov.
Mišično – kostna moč. Z redno hojo se izboljšuje moč in vzdržljivost mišic ter moč in stabilnost kosti in sklepov. To so pomembni dejavniki za kakovost življenja in opravljanje vsakodnevnih nalog. Za krepitev mišic dodajte hoji nekaj vzponov in pospeškov. Kostem in sklepom pa koristi redna ritmična dejavnost, saj na ta način odpravimo nevarnost osteoporoze, artroz vseh sklepov ter degenerativnih sprememb v hrbtenici.
Gibčnost. Čim bolj gibčni ste, tem bolje se lahko stegnete po knjigo na visoki polici, tem laže se sklonite, da si zavežete vezalke, ali se obrnete in pogledate čez ramo. Gibčnost dosežete tako, da sklepom in mišicam omogočite poln obseg gibov, prav to zagotavljate z vsakim korakom pri hoji, če je le dovolj odločen.
Ljudje z bolečinami v hrbtu včasih neradi hodijo, ker mislijo, da se bodo s tem težave še poslabšale. Resnica pa je prav nasprotna. Hoja pomaga izboljšati držo in zmanjšati bolečine v hrbtu. Tako krepite moč hrbtnih mišic, ki pomaga pri pravilni drži telesa. Najbolje je, da hodite z vzravnano hrbtenico in ohranjate to držo ves čas hoje.
Spodbujanje imunskega sistema. Z redno vsakodnevno hojo krepimo naš imunski sistem, tako so vse njegove celice učinkovitejše ter nas varujejo pred obolenji in vnetji, pa tudi pred različnimi vrstami raka. Hoja tudi sprošča in krepi samozavest; tako začutite, da imate svoje življenje bolj pod nadzorom.
Hoja je tudi zelo dobra vadba za okrevanje po bolezni ali operacijah. Poveča se namreč pretok krvi in dvigne raven kisika ter vseh hranil v delih telesa, ki okrevajo. Z redno hojo stabiliziramo izločanje inzulina, s čemer preprečujemo razvoj sladkorne bolezni.

Pravilna tehnika hoje
Hoja je dejavnost, ki je naravna in prav nič zapletena. Kljub temu mnogi ne hodijo pravilno. Pogosto je za to kriva odvečna telesna teža, še pogosteje pa slaba drža telesa. Tako večkrat vidimo hoditi ljudi s sklonjeno glavo, povešenimi rameni, z rokami v žepih, s stopali podrsavajo po tleh. Od take hoje nimajo veliko, obstaja pa nevarnost padca in poškodb.
Za doseganje pravih ciljev je potrebna pravilna tehnika hoje. Kadar hodimo, si predstavljajmo struno na vrhu svoje glave, ki je potegnjena proti nebu. To nam ohrani vzravnan hrbet in odprte prsi za optimalno dihanje. Z vztrajnostjo se vzorec naše hoje izboljša in nam omogoča, da hodimo dlje in hitreje, vse bolj uživamo in se sproščamo in tako dosežemo veliko različnih koristi za vse telo.
Kako hodimo? Stopalo ima dokaj zapleteno zgradbo, ima 26 kosti, 33 sklepov, 19 mišic, 107 vezi. S tem se lahko prilagaja različnim silam in najrazličnejšim terenom. Najprej udari ob tla peta, težo telesa prenašamo po zunanji strani podplata in prek blazinic proti prstom. Ob tem stopalo spreminja svojo napetost iz elastične, ki absorbira udarce, v togo, ki prenaša silo, in nato spet nazaj v elastično, pripravljeno za nov korak. Pri tem imajo odločilno vlogo stopalni loki, ki delujejo kot ukrivljene vzmeti. Odriv nadaljujemo od stopalnih blazinic in prstov nog.
Trup držimo vzravnan in trebuh potiskamo noter. Ramena držimo ohlapna, spuščena in sproščena. Roki nam pri hoji naravno nihata v ritmu z nasprotno nogo, ob tem so komolci rahlo pokrčeni, roke se premikajo naprej in nazaj mimo bokov. Dlani naj bodo ohlapne in ne stisnjene v pest. Glava naj bo vzravnana, brada vzporedna s tlemi, pogled pa uprt naprej, približno pet metrov predse.
Da bi razvijali telesno vzdržljivost, moramo začeti hoditi hitreje ter podaljševati čas in intenzivnost hoje. Tako bomo dosegli želene učinke: postali bomo gibčnejši, okrepili si bomo srce, obtok, krvne žile, mišice in kosti, sklepe ter imunski sistem. Misli bodo bolj jasne, uspešno bomo preganjali depresijo.