O posledicah krize jasno govori tudi statistika
Razmere pri uresničevanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev zanj so po prvih šestih mesecih letošnjega leta prepričljivo odsevajo razmere v državi, ki se še naprej sooča z vse hujšo gospodarsko in finančno krizo. Zaradi upadanja števila zavarovancev se nižajo prihodki od prispevkov, veča se število prejemnikov starostnih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, veča pa se zakonska obveznost države za ohranitev ravnovesja med prihodki in odhodki ZPIZ. Obdobje veljavnosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je sicer še prekratko, da bi se pokazali predvideni pozitivni učinki. Še najbolj se kažejo v upokojevanju, ki se je kljub številčno nasprotnim podatkom vseeno nekoliko upočasnilo. Za ponazoritev teh razmer smo zbrali in komentirali nekaj najpomembnejših statističnih podatkov.
Povprečno mesečno število 600.636 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja se je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišalo za 3,4 odstotka, v primerjavi z lanskim celoletnim povprečjem pa za 2,6 odstotka. Med uživalci pokojnin je bilo v povprečju na mesec 416.321 ali 69,3 odstotka starostnih upokojencev, kar je 3,6 odstotka več od lanskoletnega povprečja, 88.534 ali 14,7 odstotka invalidskih upokojencev, kar je za odstotek manj od mesečnega povprečja minulega leta, ter 52.203 ali 8,7 odstotka prejemnikov družinskih in 43.576 ali 7,3 odstotka vdovskih pokojnin. Prejemnikov družinskih pokojnin je bilo v povprečju mesečno za 0,3 odstotka več, vdovskih pa za štiri odstotke več od lanskega povprečja. V tem obdobju je zavod izplačal mesečno v povprečju tudi 49.166 delov vdovskih pokojnin, kar je za tri odstotke več od lanskoletnega povprečja.
Še vedno dokaj visoka rast povprečnega mesečnega števila starostnih upokojencev ne demantira učinkov, ki jih prinaša zaostritev pogojev za pridobitev te pravice v ZPIZ-2. Dejstvo je namreč, da je tolikšna rast predvsem posledica velikega števila vlog za pridobitev te pravice, oddanih ob koncu minulega leta, ki pa so lahko bile rešene, objektivno gledano, šele v letošnjem letu. Število vlog za pridobitev te pravice po ZPIZ-2 pa se je pričakovano zmanjšalo. To ugotovitev potrjuje tudi podatek, da je bilo v prvem polletju vlog za pridobitev pravice do starostne pokojnine za 16,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To pravico je do polletja letos zahtevalo 8.695 zavarovancev, lani pa 10.411. Med letos vloženimi zahtevki za starostno pokojnino pa je po ocenah kar veliko takih, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev te pokojnine po prejšnjem ZPIZ-1 in bi se torej lahko upokojili že prej.
Večina želi izvedeti datum možne upokojitve
Število vseh zahtevkov informativne narave je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadlo za 5,5 odstotka ali na 30.924 (lani 32.716). Večina je vlog za ugotovitev datuma izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki jih je bilo letos znatno več kot v primerljivem lanskem obdobju. Takih vlog je bilo 23.938 ali kar za 137,6 odstotka več! Nekaj več kot polovica vlagateljev je želela izvedeti datum izpolnitve pogojev po ZPIZ-2, preostali pa še po prejšnjem zakonu. Vloženih zahtevkov za informativni izračun višine starostne pokojnine pa je bilo v tem obdobju precej manj kot v minulem letu, skupno 5.574, lani pa 14.464. Nekoliko se je povečalo tudi število informativnih izračunov o pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki lahko vplivajo na prenehanje delovnega razmerja po določbah zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).
Povprečna neto plača se je znižala bolj kot povprečna pokojnina
Kljub skromni uskladitvi pokojnin v letošnjem februarju se je raven povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v prvem polletju, malenkost znižala, saj je dosegla 99,9 odstotka lanskega mesečnega povprečja.
Povprečna mesečna neto plača, izplačana v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih 16. avgusta letos, 991,26 evra, kar pomeni, da je povprečna pokojnina, izplačana v enakem obdobju, dosegla le še 57 odstotkov povprečne plače, lani pa je v enakem času povprečna mesečna pokojnina dosegala še 57,3 odstotka povprečne plače. Znižanje razmerja kaže na nadaljnje slabšanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin, ki pa ga poslabšujejo še naraščajoče cene življenjskih potrebščin. Te so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišale za 1,9 odstotka in tako vplivale na nižjo realno vrednost pokojnin, izplačanih v tem času.
Največ pokojnin med 400 in 600 evri
Junija pokojnino do 600 evrov prejelo 56,6 odstotka vseh prejemnikov, med starostnimi upokojenci pa je bilo takih prejemnikov 46,7 odstotka. Pokojnino nad 600 in do 1000 evrov je prejelo 33,7 odstotka vseh prejemnikov, med starostnimi upokojenci je bilo takih prejemnikov 40,9 odstotka. Pokojnino nad 1000 evrov je prejelo 9,7 odstotka vseh prejemnikov ali 12,4 odstotka uživalcev starostnih pokojnin. Po ZPIZ-2 določena najnižja pokojnina je bila 197,19 evra, najvišja izplačana pokojnina v juniju pa 2317,94 evra.
Število drugih prejemkov
V prvem polletju letošnjega leta se je povečalo tudi povprečno mesečno število prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih in odmerjenih po predpisih, veljavnih od 1. 1. 2003 naprej. V tem času je bilo izplačanih v povprečju 27.656 različnih vrst nadomestil, to je za 2,8 odstotka več v primerjavi z mesečnim povprečjem minulega leta. Število upravičencev do nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bila priznana in odmerjena po prej veljavnih predpisih, pa se razumljivo zmanjšuje (saj ni priliva novih). Število upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesno okvaro se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nekoliko znižalo v primerjavi njihovim lanskim mesečnim povprečjem. Prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo je bilo v tem času v povprečju 29.578 mesečno, kar je za 1,6 odstotka manj, kot je bilo njihovo lansko mesečno povprečje. Največ, to je 61,2 odstotka, je bilo upravičenih do nižjega zneska (146,06 evra), višji znesek (292,11 evra) je prejemalo 35 odstotkov upravičencev, najvišjega (418,88 evra) pa 1,8 odstotka vseh upravičencev.
Zmanjšuje se število prejemnikov invalidnin za telesno okvaro. Po ZPIZ-2 je mogoče pridobiti le invalidnino za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, po prejšnjih predpisih pa je bila mogoče pridobiti te pravice tudi za telesne okvare, ki so bile posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Zmanjšuje se tudi število prejemnikov vojaških pokojnin. V primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem jih je manj za 4,5 odstotka. V tem času je zavod izplačeval povprečno mesečno 2.944 tovrstnih pokojnin. Povprečna mesečna bruto vojaška pokojnina, izplačana v tem obdobju, je bila 881,05 evra ali 7,8 odstotka več od lanskoletnega mesečnega povprečja. Razlog za to zvišanje je znižanje teh pokojnin v minulem letu po ZUJF ter po letošnji odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da je bilo znižanje neustavno in da je treba zagotoviti prvotno stanje ter del razlike izplačati prizadetim prejemnikom.
Prav tako se je znižalo število prejemnikov dodatkov k pokojninam slovenskih državljanov, pridobljenih v republikah nekdanje SFRJ. Zavod je v tem obdobju izplačal v povprečju na mesec 1.243 dodatkov v povprečnem znesku 206,80 evra.
Zavod je v prvem polletju letošnjega leta izplačeval še 873 starostnih ali družinskih pokojnin, ki so bile priznane po nekdanjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Povprečna mesečna pokojnina je bila 234,48 evra.
Upad prihodkov od prispevkov in povečevanje proračunskih prilivov
Za svojo dejavnost je zavod v prvem polletju zbral dobri 2,4 milijarde evrov. Sredstev, zbranih z davki in prispevki, je bilo 66,9 odstotka, kar je manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta, ko je ta delež še dosegal 72,3 odstotka. Upad tega dela prihodkov je posledica nadaljnjega zmanjšanja števila zavarovancev in drugih zavezancev za plačilo prispevkov v letošnjem letu. Zmanjšanje tega dela prihodkov je seveda vplivalo na povečanje obveznosti države. Delež države se je v tem času zvišal na 32,4 odstotka vseh zbranih sredstev, medtem ko je v enakem obdobju minulega letu še dosegal 27,1 odstotka. Tako je moral državni proračun zagotoviti zavodu skoraj 622 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 443 milijonov evrov.
Odhodki zavoda so v prvem polletju dosegli 2,4 milijarde evrov. Za izplačilo pokojnin je bilo namenjenih 85,6 odstotka teh sredstev ali nekaj več kot dve milijardi evrov. Lani je bil ta delež še 85,2 odstotka. Ob polletju je zavod izkazoval minimalni presežek prihodkov nad odhodki.
Letošnji odhodki zavoda v prvem polletju za 2,2 odstotka presegajo lanskoletne v enakem obdobju. Na višjo rast odhodkov je vplivalo predvsem večje število uživalcev pokojnin, deloma pa tudi dodatne obveznosti, ki izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča o neustavnosti določb ZUJF o znižanju pokojnin, za katerih izplačilo Republika Slovenija zagotavlja iz državnega proračuna del ali celotna sredstva, ter skromna uskladitve pokojnin, opravljena v začetku letošnjega leta.
