Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – september 2013

Dobro je vedeti | sep. '13

Telefonska sklenitev zavarovanja
Bralko je po telefonu poklical predstavnik zavarovalnice in ji ponudil sklenitev zavarovanja. Bralka ne ve prav dobro, kaj sta se pogovarjala, zapomnila pa si je besede zastopnika zavarovalnice, da je pogodba sklenjena in da bo na dom dobila le še kopijo zavarovalne police. Bralka si zavarovanja pravzaprav ne želi in bi rada prekinila pogodbo, če je bila res sklenjena.
Pogodba je bila sklenjena, saj je dopustno sklepati prodajne pogodbe tudi po telefonu. Problem tovrstnih prodaj pa je, da po navadi prodajalec preseneti kupca, saj ga pokliče po telefonu in mu, ne da bi bil kupec pripravljen, začne prodajati stvar, o kateri pa ve malo ali celo nič, nato pa z različnimi tehnikami prodaje poskuša v njem zbuditi občutek, da produkt, ki ga prodaja, resnično potrebuje in da je ponudba, dana po telefonu, na določen način izjemno ugodna, tako da kupec nemalokrat privoli v nakup.
Pri sklenitvi pogodbe po telefonu ima prodajalec dolžnost, da kupca seznani s pravico, da se lahko premisli in odstopi od pogodbe, ter kako naj to stori. Kupec ima namreč to pravico zaradi tega, ker je prodaja po navadi zanj presenečenje in tako nima možnosti, da bi o ponudbi razmislil in se tudi premislil, če bi  ugotovil, da tistega, kar so mu prodajali, sploh ne želi. Bralka ima tako možnost, da v štirinajstih dnevih od telefonskega pogovora prekliče svojo odločitev. To stori tako, da pokliče prodajalca in mu pove, da se je premislila, ali pa to prodajalcu pisno sporoči. Predlagam, da to stori s priporočeno pošto, tako da bo imela dokaz, da je preklicala svojo privolitev. Če je rok za preklic zamudila ali če se po koncu pogovora ne more niti spomniti, kdo je sploh bil prodajalec in kje ga lahko najde, lahko poskusi s preklicem tudi po tem, ko je že prejela pisno pogodbo o zavarovanju, in to prav tako s priporočeno pošto.
Pri odstopu od nakupa, ki je bil sporočen v zakonskem roku, kupec nima nobenih obveznosti do prodajalca, se pravi, da mu prodajalec ne more zaračunati kazni ali zahtevati plačila; če pa je rok zamujen, lahko kupca doletijo tudi finančne posledice nepremišljenega nakupa po telefonu. Zato svetujem, da prodajalca po telefonu vljudno zavrnemo že ob samem poskusu prodaje, če ne vemo, kaj točno prodaja in če nismo sami pri sebi res prepričani, da to, kar prodaja, res želimo kupiti.


Hipoteka na solastniškem stanovanju
Bralka je solastnica stanovanja skupaj s svojim bratom, ki pa se je pred časom zadolžil in na stanovanje vpisal hipoteko. Bralka je izvedela, da brat posojila ne odplačuj, zato jo skrbi, da bo upnik zaradi tega prodal stanovanje.
Hipotekarni upnik, to je tisti, v čigar korist je vpisana hipoteka, ima pravico zahtevati prodajo zastavljenega premoženja, če dolžnik ne poravna svojih obveznosti, za katere je bila hipoteka ustanovljena. V bralkinem primeru je treba najprej ugotoviti, ali hipoteka zadeva celotno stanovanje ali le del, ki je v bratovi lasti. Brat sam ni mogel vpisati hipoteke na celotno stanovanje, saj vsak od solastnikov lahko razpolaga le s svojim solastniškim delom. Hipoteka bremeni celotno stanovanje in s tem tudi del, ki je v lasti bralke le, če se je s tem strinjala in podpisala pogodbo o vpisu hipoteke za bratove obveznosti.
Če je s hipoteko obremenjeno vse stanovanje, se pravi, da jo je tudi bralka podpisala za svojega brata, potem lahko banka zahteva prodajo celotnega stanovanja; če pa hipoteka zadeva le polovico stanovanja, ki je v lasti brata, pa upnik lahko proda  le to polovico.
Do prodaje bi prišlo, če brat ne bi poravnal svojih obveznosti niti po tem, ko se bo začel izvršilni postopek s prodajo stanovanja ali solastniškega deleža stanovanja. Prodaja se opravi na javni dražbi in bralka ima pravico, da tudi sama sodeluje kot kupec, pri čemer pa ima predkupno pravico. Če finančno zmore, je to smiselno, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo polovico stanovanja kupil nekdo, s komer si ne želi deliti stanovanja.
Pri prodaji z izvršbo je banka upravičena dobiti toliko, kolikor je brat obvezen poravnati dolga. Če se s prodajo dobi več, kot je brat dolžan banki, presežek dobi lastnik nepremičnine. Zato bi bilo smiselno, da se bralka pogovori z bratom in izve, koliko je v resnici dolžan banki. Če je dolg tolikšen, da bi ga bralka zmogla odplačevati, bi bilo dobro, da se z bratom dogovori, da bo namesto njega odplačala dolg in v zameno za to dobila del ali celoten solastniški delež  stanovanja in se tako izognila prodaji na dražbi. Po navadi se je z banko mogoče dogovoriti za spremembo dolžnika, se pravi, da v pravno razmerje namesto brata vstopi bralka, ter na novo določiti tudi pogoje vračila dolga, denimo v večletnih obrokih. To je lahko precej bolj ugodno, kot če bi le čakala, kako se bo zadeva razpletla na sodišču, saj utegnejo zamudne obresti bistveno povečati višino dolga. Je pa tovrstna rešitev res zelo odvisna od finančnih zmožnosti bralke in tudi od pripravljenosti brata, da reši zagato.