Koža je zrcalo našega zdravja

Dobro počutje | sep. '13

Dermatologinja Mateja Lisjak pri svojem delu ugotavlja: »Čakalnice so prenapolnjene, čakalne dobe predolge, saj je dermatologov odločno premalo. Ko pride bolnik v ambulanto, ni časa, da bi lahko vprašal po tem, kar ga zanima. Šele ko pride domov, ugotovi, da o določenih pomembnih zadevah sploh nič ne ve.«
Ob tem pa Lisjakova poudarja, da zaradi vsake težave še ni treba takoj k dermatologu. Tako je, denimo, kadar imamo zelo suho, srbečo kožo. V takem primeru je treba veliko piti, saj koža dobiva vlago tudi od znotraj, hkrati pa redno uporabljati mastno negovalno kremo, ker s tem obnavljamo kožno pregrado, ki preprečuje transepidermalno izhlapevanje vode. Zamenjati je treba tudi milo – ne uporabljajmo tekočih mil, ki se težko sperejo s kože in zato povzročajo draženje in srbenje. Raje uporabimo povsem navadna, trda mila ali olja za prhanje, ki jih kupimo v lekarni.
Podobno svetuje tudi za zadebeljene nohte. Ti so namreč le v polovici primerov posledica glivične okužbe, sicer pa prihaja do zadebelitev zaradi dolgotrajnejšega pritiska na noht ali zaradi pretirane uporabe preveč agresivnih odstranjevalcev laka ipd. Spremembe na nohtih imajo lahko torej zelo različne vzroke. Včasih je dovolj že to, da noht redno mažemo s kremo.
Pri atopičnem dermatitisu pa je na primer zelo pomembno, da bolnik sam stori vse, da prepreči vnovičen izbruh izpuščajev. To je najboljša preventiva, saj se tako laže obnavlja kožna pregrada, pospešimo pa tudi zdravljenje z zdravili, pojasnjuje dermatologinja. In podobno velja še za mnoge težave s kožo in kožne bolezni.

Kaj lahko pričakujemo od kozmetike
Vsi smo zelo občutljivi na to, kako je videti naša koža. Če njen videz ni tak, kot bi moral biti, nam lahko hitro upade samozavest. Zato je zelo pomembno sodelovanje kozmetikov in dermatologov ter strokovnjakov sorodnih strok.
»Ljudem je torej treba jasno povedati, kaj lahko v resnici pričakujejo od najrazličnejših sodobnih aparatov in obravnav, ki jih uporabljajo v kozmetiki. Toksin botulinum, denimo, uporabljamo za zmanjšanje gubic okoli oči, deluje pa tako, da blokira mimično muskulaturo. Za polnjenje globljih gub služijo različna polnila, na primer hialuronska kislina. Učinek traja približno šest do devet mesecev, nato je treba postopek ponoviti. Da bi bilo stranskih učinkov čim manj, v zadnjih letih uporabljamo lastno plazmo, ki jo odvzamemo osebi, jo scentrifugiramo in nato vbrizgamo v kožo. Mezoterapija pa je postopek, pri katerem z drobnimi iglicami vnašamo v kožo različne snovi, to so lahko hialuronska kislina, različni vitamini in podobno. Tako izboljšamo videz kože, njeno čvrstost in napetost.«
Narašča število bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem. Temelj zdravljenja kroničnega venskega popuščanja je po besedah sogovornice kompresija z elastičnimi povoji ali s kompresijskimi nogavicami, ki jih predpiše dermatolog flebolog. Drugi način zdravljenja je sklerozacija, ko vbrizgajo v veno določeno snov, s katero povzročijo, da se žilne stene razlepijo. V določenih primerih pa je potrebna kirurška odstranitev obolele žile, ki tako ali tako ne opravlja več svoje funkcije. Glede na velikost žil in stopnjo venskega zastoja pa obstaja več načinov kirurškega zdravljenja. Sodobna tehnologija omogoča zapiranje žilnega sistema s pomočjo laserja ali radiofrekvenčne sonde.
Sami pa si lahko doma pomagamo s preparati divjega kostanja, ki težave omilijo, in s čim več gibanja, na primer hojo in kolesarjenjem, še pove dr. Lisjakova.

Olje ne varuje pred soncem
Katere pa so najpogostejše kožne bolezni, zaradi katerih se ljudje namenijo v dermatološko ambulanto? »Odkar se veliko govori o kožnem raku in so ljudje bolj osveščeni o tej bolezni, jih veliko pride na preventivni pregled, še zlasti tisti, katerih sorodniki so imeli kožnega raka.«
Sicer pa se številne kožne bolezni pojavljajo sezonsko. Poleti je veliko glivičnih okužb in rozacij (rdeče žilice) ter fotodermatoz ali reakcij na sončne žarke. Pogost je tudi fototoksični ali fotoalergični dermatitis, ki je posledica součinkovanja določene rastline in sonca, denimo nekaterih trav ali jagod. Poleti so pogostejše reakcije na bižuterijo, denimo pri uhanih iz niklja in še zlasti takrat, ko se potimo. Zelo fotosenzitivna so lahko tudi naravna zdravila iz zelišč, na primer šentjanževke. Ob tem dermatologinja opozori, da nobeno naravno olje ali mazilo ne varuje pred soncem. Taka mazila so lahko dobra nega po sončenju, nikakor pa niso zaščita pred soncem. Mazilo mora namreč vsebovati mineralne delce (fizikalne filtre) ali pa kemične filtre. Kdor ne želi nanašati kemičnih snovi na kožo, naj v lekarni povpraša po mazilu z mineralnimi delci. To je v tem trenutku edina naravna zaščita pred soncem.
Starejši ljudje po navadi uživajo več zdravil, kar pa lahko vpliva na pogostejše pojavljanje medikamentoznih izpuščajev, ki se najpogosteje kažejo v obliki rdečerjavih in srbečih lis po trupu in okončinah. Lahko se pojavijo šele po več mesecih uživanja določenega zdravila. Pri starejših so pogoste tudi klasične seboroične keratoze ali starostne bradavice, ki jih je včasih težko ločiti od pigmentnih znamenj. Gre za rjavkaste bradavičaste tvorbe, ki pogosto srbijo. Pri starejših se pogosteje pojavlja tudi kožni rak. Na pojav kožnega raka namreč vpliva kumulativna doza sončnih žarkov, ki jih prejmemo v življenju, ali pa število opeklin, ki jih dobimo. Na kožnega raka lahko posumimo ob vsaki ranici, ki se dlje časa ne zaceli, in ob vsakem rjavkastem ali črnikastem znamenju, ki se hitro spreminja, je asimetrično in je slabo razmejeno s kožo v okolici. 

Mateja Lisjak, dr. med, spec. dermatovenerologije že dlje časa v medijih objavlja članke ter odgovarja na vprašanja bralcev o dermatoloških težavah. Spoznala je, da ljudje zelo potrebujejo tovrstne informacije. Zato je napisala knjigo o uporabni dermatologiji, v kateri odgovarja na vprašanja, kdaj je obisk pri zdravniku nujen ali priporočljiv, kdaj pa nepotreben; ter kaj lahko sami naredimo za to, da težavo, ki se nam je pojavila, odpravimo ali omilimo ter izboljšamo počutje.
Zdravnica  ugotavlja, da je zelo veliko informacij v medijih, zavajajočih bodisi zavoljo komercialnih razlogov ali zaradi neznanja avtorjev. Zato v svoji knjigi precejšnjo mero pozornosti namenja vprašanju, kakšna naj bodo realna pričakovanja o učinkovitosti kozmetičnih izdelkov in storitev.