Prazgodovinska obljudenost Mosta na Soči

Zgodbe | sep. '13

Na skalnem pomolu nad sotočjem Soče in Idrijce ima Most na Soči slikovito in strateško pomembno lego. Tukajšnji arheološki muzej hrani izjemne zgodovinske najdbe, sicer pa je že naselje samo nekakšen muzej na prostem, ki arheologe še vedno preseneča z novimi odkritji.
Območje sodi med najpomembnejša prazgodovinska najdišča v Evropi, saj so tu arheologi odkrili več kot sedem tisoč v glavnem železnodobnih grobov. Odkriti predmeti izvirajo iz mlajše bronaste dobe pa vse do rimskega obdobja. Najvidnejše sledi pa je zapustila železnodobna skupnost, ki je prav po tukajšnjem naselju dobila ime svetolucijska kultura. Kraj se je namreč včasih imenoval Sv. Lucija, najdbe pa so na ogled v muzejih na Dunaju, v Trstu in  Tolminu.

Pomembne železnodobne izkopanine
Enota Tolminskega muzeja v Mostu na Soči domuje v pritličju nove osnovne šole, prikazuje pa zgodovino kraja in arheološke raziskave, ki tu neprekinjeno potekajo že več kot poldrugo stoletje. Izjemnost tukajšnjega stavbarstva je predstavljena z najdenimi kamnitimi temelji halštatske hiše z dodano leseno konstrukcijo.
Najstarejši dokaz za poselitev sotočja Idrijce in Soče so ostaline stavbe iz bronaste dobe. Celotna konstrukcija je slonela na kolih, vkopanih v jamo in obdanih s kamenjem. V notranjosti stavbe so bili najdeni ostanki hišne lončenine iz časov srednje do pozne bronaste dobe, torej iz let 1200 do 1100 pred našim štetjem.
Največji obseg in razcvet je naselje doživelo v starejši železni dobi. To je bilo v času od osmega do četrtega stoletja pred našim štetjem, »ko je bilo po velikosti in številu hiš še nekaj večje od zdajšnjega,« ugotavlja muzejski svetovalec Drago Svoljšak.
V mlajši železni dobi se je naselbina znatno zmanjšala. A je zaselek v poznejšem obdobju znova doživel razcvet. Najobsežnejše raziskovanje je v naselbini opravil Goriški muzej v letih 1971 do 1984. Odkritih je bilo 35 železnodobnih hiš in več obrtnih delavnic. Vmes so odkrili tudi objekte iz časa Rimljanov, najdenih je bilo tudi 164 rimskih grobov. Raziskave najdb dokazujejo, da je šlo za tesno povezanost z venetskimi sosedi.
V bližini arheološkega muzeja so obnovljeni temelji rimske atrijske stavbe, ki pričajo o visoki stanovanjski kulturi Rimljanov. Ta nekoč enonadstropna hiša je bila zgrajena iz kamna in pokrita z opečnimi strešniki, tegulami in  imbreksi. Za vezivo pri gradnji so že takrat uporabljali malto.
Opisana stavba je imela celo prostor, v katerem so se prebivalci potili, šlo je torej za nekakšno savno. To je bil manjši prostor kvadratne oblike z vododržnim tlakom, kamnito klopjo in kuriščem pod njo.
Ob stanovanjskem delu hiše sta se raztezala pokrito dvorišče in atrij z zunanjim ognjiščem. Ob koncu devetnajstega stoletja so strokovnjaki med arheološkimi izkopavanji odkrili tudi pripomočke za centralno ogrevanje prostorov.

Še druge zanimivosti
V Mostu na Soči je še marsikaj zanimivega. Dolgo zgodovino ima za seboj tukajšnja cerkev sv. Mavra, ki je pisno prvič omenjena leta 1192. Rojstna hiša pisatelja Cirila Kosmača pa je vključena v evropski program Genius loci, ki povezuje rojstne kraje znamenitih razumnikov.
Vredno je obiskati še mali muzej Tolminsko mostišče, saj je v njem razstavljenih blizu tisoč predmetov italijanske, avstroogrske in nemške vojske, ki so bili najdeni na območju avstroogrskega petnajstega korpusa, to je na območju od Avč do Batognice.
Zanimivo se je podati na tukajšnjo kulturnozgodovinsko pot, saj se tako sprehodimo skozi tri tisočletja Mosta na Soči. Spoznavanje preteklosti in sedanjosti določenega območja pa je lahko še posebej zanimivo, če je vzorno vodeno. Za tovrstno dejavnost so se usposobili številni upokojenci, med njimi tudi Cilka Krajnik, po rodu Gorenjka, ki je bila vrsto let učiteljica v Tolminu in še kje.
Informacije:
Arheološki muzej, Most na Soči 18, 5216 Most na Soči, tel.: 05 381 13 60.