Dragocena tako pomoč kot družba
Tabor Moč humanosti, ki ga je Območno združenje RK Novo mesto pripravilo že osmič, je zgleden primer povezovanja generacij; dijaki med počitnicami pomagajo starejšim in invalidom v oddaljenejših krajih pripravljati drva, urejati okolico hiš, pa čistiti in pospravljati itd. Predvsem pa so mladi prostovoljci hvaležni poslušalci, saj se jih mnogi razveselijo predvsem zato, da se imajo s kom pogovarjati.
Tabor vsako leto poteka v drugem kraju, letos so bili v Škocjanu. Organizatorji vključujejo dijake, ki so bili v osnovni šoli člani krožkov RK in so tej humanitarni dejavnosti ostali zvesti tudi v srednji šoli, ter tiste, ki prejemajo štipendijo iz sklada OZRK Novo mesto (vsako leto si prizadevajo pridobiti posameznike in podjetja, da prispevajo v sklad za štipendiranje dijakov iz revnejših okolij).
Skupaj z mentorji in s pomočjo aktivistk RK v posameznem kraju mladi pridejo do ljudi, ki so potrebni pomoči. Ob delu pa seveda navežejo stike in v pogovorih izvedo marsikaj o njihovem življenju. Mladi so pogosto presenečeni in celo pretreseni spričo spoznanja, kako osamljeni so nekateri starejši. Nekateri se le stežka začno pogovarjati, saj so se že davno tega sprijaznili s samoto; organizatorji zato pripravijo mentorje in dijake tudi na to, kako previdno in tankočutno pristopiti k ljudem in jim ponuditi pomoč. Mladost prinaša v njihove domove novo energijo in postopno vzpostavijo tudi zaupanje in potem sploh ne zmanjka vsebin za pogovor. Starejši krajani tako dobijo dragoceno družbo in prav tako dragoceno pomoč – včasih jim prostovoljci prebelijo tudi stanovanje, uredijo kleti in še marsikaj, česar sami ne zmorejo več.
Spoznavanje življenja
Za mlade pa je izjemnega pomena »spoznavanje življenja od blizu«. Zgovorna je izjava ene od prostovoljk, ki je dejala, da je šele na taboru spoznala življenje starih ljudi, čeprav živi njena družina skupaj z starimi starši. »Babico in dedka odslej dojemam drugače, do njiju sem bolj pozorna, ju bolje razumem, vzpostavili smo povsem drugačno, prijazno komunikacijo.«
Nekateri dijaki se taborov udeležujejo tudi več let zapovrstjo in marsikatera zgodba se jim je vtisnila v srce. Tudi drugi krajani, ki »so še pri močeh«, so veseli mladih prostovoljcev, saj v kraj prinesejo veliko veselja.
Letos je na taboru sodelovalo 23 dijakov iz enajstih različnih šol, vodili so jih štirje mentorji. Obiskali so 20 starejših krajanov v Škocjanu in Bučki. Eno dopoldne so preživeli tudi na kmetiji Mehak, kjer so dobili prav posebno izkušnjo, saj so ročno odstranjevali hrošče in spoznali tudi ekološki način kmetovanja. Pri navezovanju stikov sta jim pomagala aktivistki RK – Tatjana Hočevar in Gabrijela Kovač, ki kot požrtvovalni humanitarni delavki in spoštovani učiteljici uživata zaupanje med domačini, kar je pri starejših izjemno pomembno.
Mladi prostovoljci so z veseljem pomagali krajanom pri vsakdanjih delih, čistili so gozd, pripravljali drva, poskrbeli, da so stanovanja spet čista, zavese oprane in obešene. Tokrat tudi ni bilo večjih problemov, dekleta pa so vnovič opozorila na osamljenost nekaterih ljudi, na katere celo njihovi otroci, ki so šli v svet, včasih kar pozabijo … Ganila jih je žalostna zgodba ženske, ki je imela nasilnega moža, zdaj pa je do nje nasilen še sin …To sicer ni bilo dobesedno izrečeno, vendar so take izkušnje tudi brez besed očitne.
Prostovoljci so bili povsod deležni gostoljubja, z donacijami so pomagale tudi nekatere družine iz Škocjana in okolice. Kako zelo zadovoljni pa so bili krajani, dokazuje dobro obiskana sklepna prireditev. Starejši so se poveselili s prostovoljci, jih pohvalili in jim»naročili«, da jih ne smejo pozabiti in da naj jih še kaj obiščejo. Priznanje pa gre tudi organizatorjem; tabor je zanje velik zalogaj, toda zadovoljstvo na obeh straneh je vredno še tolikšnega truda, pravita sekretarka Barbara Ozimek in strokovna sodelavka Andreja Murgelj, ki že vsa leta vodi tabore. Mladi so zadovoljni tudi zato, ker jim organizatorji pripravijo različne delavnice (o medgeneracijskem sodelovanju, o nenasilni komunikaciji, o človekovih pravicah, o tehnikah sproščanja itd) ter predavanja, tudi s področja humanitarnih dejavnosti in zdravja. V prostem času pa so na vrsti taborniške veščine, šport, spoznavanje krajev in značilnosti itd … Predvsem pa jim tabor prinaša dragocene izkušnje in jih obogati s socialnimi veščinami. Mnogi med njimi se namreč pripravljajo za poklic, v katerem želijo delati s starejšimi.
