Drage upokojenke, dragi upokojenci!
Čeprav sta tudi minulo leto zaznamovala finančna kriza in nazadovanje gospodarske rasti, je našemu zavodu uspelo izplačevati pokojnine in druge dajatve v zakonsko določenem obsegu in v predvidenih rokih, ne da bi pri tem moral najemati posojila. Ta spodbudna ugotovitev je toliko pomembnejša, ker se je zaradi precejšnjega povečanja števila brezposelnih v pokojninski blagajni spet nabralo manj denarja kot leto poprej. Zato se je znova povečal delež, ki ga zagotavlja država iz svojega proračuna. Tako je od skoraj petih milijard evrov, kolikor je zavod v letu 2013 potreboval za izplačilo vseh obveznosti, država prispevala milijardo in šesto milijonov evrov ali kar 31,5 odstotka.
Ker naj bi zaostrene gospodarske razmere tudi prihodnje leto zniževale bruto domači proizvod, bo bržkone delež sredstev za obvezno zavarovanje v njem že presegel 14 odstotkov, zaradi česar so vse glasnejša razmišljanja, da bo treba začeti varčevati tudi pri pokojninah. Ostrino takih predlogov pa je v dobršni meri omililo dejstvo, da proračuna za naslednji dve leti ne predvidevata nikakršnega usklajevanja pokojnin, letni dodatek pa ohranjata na zdajšnji ravni. Vendarle pa so v obeh glavnih finančnih dokumentih države zagotovljena sredstva za pokojninsko blagajno, tako da bo tudi v letih 2014 in 2015 poslovala z izravnanimi prihodki in odhodki. Ob vsem tem ne gre prezreti, da so prav upokojenci s svojim minulim delom in odrekanji ustvarili družbeno bogastvo, s katerim bi morali novi rodovi zaposlenih v duhu medgeneracijske solidarnosti zagotavljati zadostna sredstva tudi za tekoče plačevanje prispevkov za socialno varnost. Pri tem krivde za to, da tega denarja ni dovolj, vsekakor ne gre iskati pri upokojencih, saj prav gotovo nimajo nič s tajkunizacijo Slovenije. Za veljavni pokojninski sistem medgeneracijske solidarnosti bi bilo še posebej nevarno, če bi prišlo le do znižanja višjih pokojnin, kar bi bilo še posebej krivično, saj selektivni varčevalni ukrepi pomenijo zanikanje pravil, na katerih temelji zdajšnji pokojninski sistem, zato bi bil s takim posegom vanj ogrožen tudi njegov nadaljnji obstoj. Ker naj bi sedanji zakon zagotavljal vzdržnost pokojninskega sistema največ do leta 2020, se bodo po napovedih predsednice vlade že prihodnje leto začele priprave na novo pokojninsko reformo. V zadnjih dvajsetih letih se je namreč v Evropski uniji delež starejših od 65 let najbolj povečal prav v Sloveniji. K dolgoročnejši stabilnosti pokojninske blagajne naj bi kot dodaten vir financiranja prispeval tudi demografski rezervni sklad, iz katerega naj bi črpali sredstva v letih, ko bo razmerje med aktivnimi in upokojenci najslabše in ko država ne bo mogla iz državnega proračuna zagotavljati potrebnih sredstev. Novi pokojninski zakon, s katerim so bile odpravljene nekatere olajšave in uvedeni bistveno strožji pogoji upokojevanja (zlasti za ženske), je pomemben korak h kasnejšemu upokojevanju. Skrb vzbujajoče pa je vsakoletno zniževanje razmerja med aktivnimi in upokojenci. Letos za enega upokojenca dela samo še 1,39 zaposlenega, medtem ko je bilo še 2008 leta to število 1,71. Zato je najpomembneje, da s čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema dobi gospodarstvo nov zagon, da se začnejo odpirati nova delovna mesta in s tem spet naraščati število zavarovancev.
Cenjene bralke in cenjeni bralci Vzajemnosti, dovolite, da vam kljub nekoliko resnejši temi v imenu pokojninskega zavoda zaželim čim bolj sproščujoče božične in novoletne praznike ter zdravo in zadovoljno leto 2014! Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ
