Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – december 2013
Darilna pogodba
Bralec je z darilno pogodbo od očeta dobil parcelo, dogovor pa je bil, da je ne sme prodati, pač pa jo lahko uporablja le zase. Oče je umrl, bralca pa skrbi, da bo s tem prenehala njegova lastninska pravica.
Bralec kot obdarjenec za časa očetovega življenja ni smel prodati nepremičnine. Ta omejitev je z očetovo smrtjo prenehala veljati, bralec pa je še naprej lastnik. Njegova lastniška pravica je zdaj neomejena, kar pomeni, da lahko nepremičnino še naprej uporablja sam ali pa jo proda, se pravi naredi to, česar prej ni smel storiti. Bralec izbris zaznambe prepovedi razpolaganja, ki je bila vpisana v korist očeta, doseže s tem, da vloži predlog za izbris očetove pravice in mu priloži izpis iz matične knjige umrlih. Bralec pa bi utegnil biti omejen v svojem razpolaganju v primeru, da bi bil s tem darilom prizadet nujni delež kakega drugega dediča po pokojnem očetu. O prikrajšanju nujnega deleža govorimo tedaj, če preostanek zapuščine ne zadošča za poplačilo nujnih deležev, ki znašajo v prvem dednem redu polovico zakonitih dednih deležev. Zapuščinsko maso predstavlja vse premoženje, torej denar, vrednostni papirji in druge stvari, ki jih je imel zapustnik v lasti na dan svoje smrti, prav tako tudi darila večje vrednosti, če nujni dediči to zahtevajo. Če je, denimo, darovana nepremičnina vredna 100.000 evrov, vse drugo, kar je imel zapustnik ob svoji smrti, pa 10.000 evrov, so nujni deleži prikrajšani in nujni dediči lahko zahtevajo tudi vštetje darila ter temu primerne deleže; če pa je preostala zapuščina vredna 100.000 evrov ali več, pa ne morejo zahtevati vračila darila v zapuščino in nujnih deležev pri darilu.
Skupna lastnina zakoncev
Mož naše bralke je podedoval hišo, kasneje sta jo skupaj temeljito obnovila. Bralka ni vpisana kot solastnica hiše, pač pa je nepremičnina vpisana le na moža. Mož je premoženje zapisal sinu iz prvega zakona, bralko pa skrbi, kako bo z njo, če mož umre. Mož ima namreč še hčerko iz prvega zakona, skupnih otrok pa nimata.
Bralka je s tem, da sta z možem prenovila hišo tako, da sta jo praktično porušila do tal in zgradila na novo, pridobila pravice na tej hiši. Vse, kar zakonca ustvarita v času trajanja zakonske zveze, namreč predstavlja njuno skupno premoženje. Strogo gledano, sta tako praviloma solastnika hiše vsak do ene polovice, mož pa je izključni lastnik zemljišča, na katerem stoji hiša, saj zemljišče v času trajanja zakonske zveze ni bilo pridobljeno z delom, pač pa ga je mož podedoval, zaradi česar predstavlja njegovo posebno premoženje. Ker pa hiše po navadi ne delimo od zemljišča, se ta opis posebnega in skupnega premoženja v večini primerov upošteva tako, da določimo vrednost hiše (na primer 100.000 evrov) ter vrednost zemljišča (na primer 50.000 evrov), nato pa določimo deleže te celote. Mož ima na primer 50.000 od zemljišča in 50.000 evrov od hiše, bralka pa le 50.000 od hiše, kar pripelje do tega, da je mož solastnik dveh tretjin celotne nepremičnine (hiša + zemljišče), bralka pa tretjine celotne nepremičnine. Vpis svoje solastninske pravice lahko bralka doseže bodisi tako, da se sporazume z možem, z njim sklene pogodbo pred notarjem in pogodbo vpiše v zemljiško knjigo, lahko pa vloži tožbo in zahteva priznanje s sodbo ali pa z zahtevkom počaka do zapuščinske obravnave po možu (če bo seveda živela dlje od moža). Vendar mora na zapuščinski obravnavi izrecno zahtevati, da se ji prizna solastniški delež, sicer lahko izgubi to pravico. Če bi preostali dediči (sin in hči iz prvega zakona) temu nasprotovali, bo morala v pravdnem postopku dokazati, da je hiša predstavljala skupno premoženje in da je zaradi tega upravičena do deleža. Če bo naredila, kot je navedeno, bo predmet dedovanja po možu le njegovo premoženje (na primer prej opisan dvotretjinski delež na nepremičnini). Ker je mož naredil oporoko le v korist sina iz prejšnjega zakona, morata tako bralka kot tudi hči iz prvega zakona uveljavljati pravico do nujnega deleža. Če tega v zapuščinskem postopku ne bosta uveljavljali, bosta pravico izgubili. Nujni delež je polovica zakonitega deleža, kar v konkretnem primeru pomeni, da sta tako bralka kot moževa hči iz prvega zakona upravičeni vsaka do ene šestine zapuščine po možu in očetu. Če nadaljujemo prej zamišljeno zgodbo, da premoženje moža predstavlja solastniški delež v višini dveh tretjin (preostalo je delež naše bralke iz naslova skupnega premoženja), bo bralka, če bo uveljavljala pravico do nujnega deleža, dobila poleg svojega tretjinskega solastniškega deleža še eno devetino solastniškega deleža iz naslova dedovanja (2/3 * 1/6 = 2/18 = 1/9), hči pa eno devetino solastniškega deleža iz naslova dedovanja, sin bo dobil štiri devetine solastniškega deleža, tako da bodo na koncu imeli: bralka štiri devetine deleža, sin, v korist katerega je napisana oporoka, prav tako štiri devetine, hči pa devetino deleža na nepremičnini. Navedeno se lahko spremeni, če bo imel mož na dan svoje smrti še kaj drugega premoženja večje vrednosti, ker pa bo najprej porabljeno za kritje nujnih deležev.
