Vaš svetovalec Dušan Bavec – december 2013
Zaposlitev s polovičnim delovnim časom
Bralca zanima, po kakšnem postopku lahko delodajalec nekatere svoje delavce, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, zaposli s polovičnim časom. To ali odpustiti nekatere delavce namreč zaradi poslovnih težav namerava storiti njegov delodajalec.
Na podlagi 49. člena zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe predlaga katerakoli stranka, zato bo tudi morebitni predlog delodajalca, s katerim bo ponudil prezaposlitev iz polnega v polovični delovni čas, popolnoma legitimna odločitev, predstavlja pa le eno od vsaj treh različic, ki jih ima na voljo delodajalec. Sprememba delovnega časa iz polnega v polovični delovni čas je tako pomembna, da zakon zanjo zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in torej ne zadostuje zgolj aneks k dosedanji pogodbi. Vsekakor je dobro vedeti, da enostranska sprememba ni možna, da je pogodbo sicer mogoče spremeniti in da nova pogodba velja le v primeru, če na to pristane tudi nasprotna stranka, torej tudi delavec. Ob tem je treba pojasniti, da v takem primeru delavec ni upravičen do odpravnine, prav tako ni upravičen do denarnega nadomestila zavoda za zaposlovanje. Zakaj bi bil delavec sploh pripravljen sprejeti tak predlog delodajalca? Zagotovo je treba imeti pred očmi imeti podatek, da je denarno nadomestilo na zavodu limitirano na največ 892,50 evra bruto, kar pomeni, da je delavec morda tudi s polovično plačo finančno v podobnem položaju, kot če bi na zavodu dobival polno nadomestilo. Prav gotovo pa bo delavec, ki dela s polovičnim časom, imel bistveno več možnosti, da ga bo delodajalec vnovič zaposlil s polnim delovnim časom, če se bodo ekonomske razmere izboljšale. Na odločitev delavca zagotovo lahko vpliva tudi podatek, kako dolgo bo lahko prejemal denarno nadomestilo, kar je odvisno od trajanja njegovega zavarovanja, v določenih primerih pa tudi od njegove starosti. Vsekakor je pri tovrstni kalkulaciji delavca pomemben tudi podatek o trajanju zaposlitve pri zadnjem delodajalcu, saj je od tega odvisna višina morebitne odpravnine. Do odpravnine bi lahko prišlo, če delavec ne bi sprejel predloga nove pogodbe, pa bi mu delodajalec dal odpoved pogodbe in mu hkrati ponudil novo pogodbo za polovični delovni čas. Delavec lahko tako ponudbo sprejme v petnajstih dneh, v nasprotnem ostane odpoved v veljavi in delavec je upravičen do odpravnine, pa tudi do pravic na zavodu za zaposlovanje. Do sorazmerne odpravnine, toda v višini, za katero se dogovori z delodajalcem, pa je upravičen tudi v primeru, če sprejme pogodbo o zaposlitvi s polovičnim delovnim časom.
