Vzgojiteljice in lutke so neločljivo povezane

Zgodbe | dec. '13

Lučke se imenuje skupina zasavskih vzgojiteljic, ki igrajo v lutkovnih predstavah in tudi pišejo besedila zanje. »Naše ime so izbrali otroci iz vrtca, in to že pred štiridesetimi leti. Ko smo namreč nastopale v gledališki dvorani trboveljskega delavskega doma, je bil za otroke najbolj zanimiv trenutek, ko so se prižgale luči. Vsi so takrat vzklikali »lučka« in tako smo dobile ime,« pripoveduje predsednica Kulturnega društva Lutkovna skupina Lučka Trbovlje Breda Biščak.

Lučke sicer deluje že dobrih petdeset let, letos je svojo prvo predstavo pripravila tudi skupina mlajših članic. Ker za otroke ni dovolj primernih besedil, jih članice pišejo same. Napisale so že več kot 20 lutkovnih igric. »Me poznamo dušo otrok, domišljijo, njihovo doživljanje, čustvovanje in razmišljanje. Zato v naših nenasilnih zgodbah nastopajo junaki, ki so otrokom blizu, so veseli, zabavni, pogumni, si pomagajo pri vsakodnevnih zapletih in se srečujejo ob prijaznih dogodkih.« Prav tako same vedno izdelajo tudi lutke. Te so praviloma narejene iz volne, preje in vrvi. »Za to nas je navdušila prof. dr. Breda Varl z mariborske pedagoške fakultete, zdaj pa je volna naš prepoznavni material: je estetska, dobro obstojna, daje mehkobo, barvno ni omejena in pri animaciji omogoča, da zlahka ponazorimo odpiranje ust, prijemanje s tačkami ter druge gibe. Omogoča nam, da je v vsaki predstavi oblikovanje raznovrstno in hkrati skladno,« pravi Biščakova. Tudi različna glasbila Lučke velikokrat igrajo kar same. V skupini jih je 24, najbolj dejavnih pa je šest.
V vseh teh letih so Lučke prinesle veselje že na mnoge odre. Predvsem v zadnjih petih letih, ko so se najbolj dejavne članice upokojile, gostujejo vse od Ljubljane do Selnice ob Dravi, skratka po vsej Sloveniji, letošnji veseli december pa nameravajo različnim organizacijam popestriti s povsem novo predstavo o dobrem možu.
Privrženost lutkarstvu je zapisana v njihovih srcih. »Vlogi lutkarice in vzgojiteljice sta neločljivo povezani. Profesionalen odnos do najmlajših zdaj izražamo z liki lutk, ki posredno zabavajo, zdravijo, učijo, vzgajajo, spodbujajo z dejanji, z animacijo in z govorom. Pozorne smo na izborno govorjeno in napisano slovensko besedo, kar smo poudarjeno gojile vso svojo poklicno pot, nadaljujemo pa tudi z ohranjanjem kulturne dediščine našega kraja in širše.«
Da se vedno živahne Lučke po poteh aktivnega upokojenstva ne oddaljijo preveč druga od druge, skrbijo vsakotedenska srečanja, ki med predstavami prerasejo v vsakodnevna druženja. Kot pravi Breda Biščak: »Lutkovna dejavnost nas ustvarjalno povezuje, druženje nam je v veselje. In vedno znova nas z energijo napolni odziv otrok, ki neizmerno uživajo v lutkovnem gledališču. Dodatno nam voljo krepi tudi odlično sodelovanje z okoljem – z vrtcem, z Delavskim domom Trbovlje, kjer imamo svoje prostore, z ZKD in JSKD Trbovlje. Upamo, da nas bo še dolgo spremljal ustvarjalni nemir.«